Language of document : ECLI:EU:C:2014:2141

SODBA SODIŠČA (deveti senat)

z dne 4. septembra 2014(*)

„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Zračni promet – Uredba (ES) št. 261/2004 – Členi 2, 5 in 7 – Pravica do odškodnine v primeru velike zamude leta – Trajanje zamude – Pojem ‚čas prihoda‘“

V zadevi C‑452/13,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Landesgericht Salzburg (Avstrija) z odločbo z dne 31. julija 2013, ki je prispela na Sodišče 12. avgusta 2013, v postopku

Germanwings GmbH

proti

Ronnyju Henningu,

SODIŠČE (deveti senat),

v sestavi M. Safjan, predsednik senata, J. Malenovský (poročevalec), sodnik, in A. Prechal, sodnica,

generalni pravobranilec: Y. Bot,

sodni tajnik: K. Malacek, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 7. maja 2014,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za R. Henninga A. Skribe, odvetnik,

–        za nemško vlado T. Henze in J. Kemper, agenta,

–        za Evropsko komisijo W. Mölls in N. Yerrell, agenta,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago pojma „čas prihoda“ v smislu členov 2, 5 in 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med R. Henningom in družbo Germanwings GmbH (v nadaljevanju: Germanwings), letalskim prevoznikom, glede tega, da je ta prevoznik zavrnil plačilo odškodnine za zatrjevano zamudo, s katero je njeno letalo pristalo na letališču Köln/Bonn (Nemčija).

 Pravni okvir

3        Člen 2 Uredbe št. 261/2004, naslovljen „Opredelitve pojmov“, določa:

„V tej uredbi:

[…]

(h)      ‚končni namembni kraj‘ pomeni namembni kraj, naveden na vozovnici, ki je predložena pri prijavi na let, ali v primeru vmesnih letov za zvezo namembni kraj zadnjega leta; razpoložljivi nadomestni vmesni leti za zvezo se ne upoštevajo, če je spoštovan prvotno načrtovani čas prihoda“.

4        Člen 5 navedene uredbe, naslovljen „Odpoved leta“, določa:

„1.      V primeru odpovedi leta:

[…]

(c)      imajo zadevni potniki pravico do odškodnine, ki jim jo mora plačati dejanski letalski prevoznik v skladu s členom 7, razen če:

[…]

(iii) so o odpovedi obveščeni manj kot sedem dni pred odhodom po voznem redu in jim je ponujena sprememba poti, ki jim zagotavlja odhod največ eno uro pred odhodom po voznem redu in prihod v njihov končni namembni kraj manj kot dve uri po prihodu po voznem redu.

[…]

3.      Dejanski letalski prevoznik ni obvezan plačati odškodnine v skladu s členom 7, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive izredne razmere, katerim se ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.

[…]“

5        Člen 6 Uredbe št. 261/2004, naslovljen „Zamuda leta“, določa:

„1.      Kadar dejanski letalski prevoznik utemeljeno pričakuje, da bo imel let zamudo glede na odhod po voznem redu:

(a)      za dve uri ali več za lete do vključno 1500 kilometrov; ali

(b)      za tri ure ali več za vse lete znotraj Skupnosti, daljše od 1500 kilometrov, in za vse druge lete med 1500 in 3500 kilometri; ali

(c)      za štiri ure ali več za lete, ki jih ne zajemata točki (a) ali (b),

tedaj dejanski letalski prevoznik ponudi potnikom:

(i)      pomoč, opredeljeno v členu 9(1)(a) in 9(2); in

(ii)      pomoč, opredeljeno v členu 9(1)(b) in 9(1)(c), kadar je utemeljeno pričakovani čas odhoda najmanj naslednji dan od prvotno navedene ure odhoda; in

(iii) pomoč, opredeljeno v členu 8(1)(a), kadar je zamuda najmanj pet ur.

2.      V vsakem primeru se pomoč ponudi v prej navedenih časovnih okvirih ob upoštevanju oddaljenosti leta.“

6        Člen 7 Uredbe št. 261/2004 z naslovom „Pravica do odškodnine“ določa:

„1.      Pri sklicevanju na ta člen potniki prejmejo odškodnino v višini:

(a)      250 EUR za lete do vključno 1500 kilometrov;

[…]

2.      Kadar se potnikom v skladu s členom 8 ponudi sprememba poti do njihovega končnega namembnega kraja z alternativnim letom, katerega čas prihoda ne presega predvidenega časa prihoda prvotno rezerviranega leta za

(a)      dve uri za vse lete do vključno 1500 kilometrov; […]

tedaj dejanski letalski prevoznik lahko zniža odškodnino iz odstavka 1 za 50 %.

[…]

4.      Izračun razdalje iz odstavkov 1 in 2 se izvede po metodi najkrajše poti (letenja) med dvema točkama na zemlji.“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

7        R. Henning je pri družbi Germanwings kupil letalsko vozovnico za let iz Salzburga (Avstrija) v Köln/Bonn. Na tej vozovnici sta bila predvidena čas odhoda z letališča v Salzburgu 11. maja 2012 ob 13.30 in čas prihoda na letališče Köln/Bonn istega dne ob 14.40. Dolžina leta med obema letališčema je na podlagi metode najkrajše poti (letenja) manj kot 1500 kilometrov.

8        Letalo R. Henninga je 11. maja 2012 z letališča v Salzburgu vzletelo z zamudo. Ob prihodu so se kolesa letala dotaknila asfalta pristajalne steze na letališču Köln/Bonn ob 17.38. Vendar je letalo pripeljalo na svoje parkirno mesto šele ob 17.43, to je 3 ure in 3 minute po predvidenem času prihoda. Vrata letala so se odprla kmalu zatem.

9        R. Henning meni, da je v končni namembni kraj prispel z več kot triurno zamudo glede na predvideni čas prihoda. Po njegovem mnenju je torej upravičen do odškodnine v višini 250 EUR na podlagi členov od 5 do 7 Uredbe št. 261/2004. Družba Germanwings trdi, da ker je dejanski čas prihoda takrat, ko so se kolesa letala dotaknila asfalta na letališču Köln/Bonn, zamuda znaša le 2 uri in 58 minut in zato ne dolguje odškodnine.

10      Prvostopenjsko sodišče je menilo, da je dejanski čas prihoda, ki ga je treba upoštevati, čas, ko so se odprla prva vrata letala, da so potniki lahko odšli iz letala. Zato je navedeno sodišče družbo Germanwings obsodilo, naj R. Henningu plača odškodnino v višini 250 EUR. Ta družba je zoper to sodbo vložila pritožbo pri predložitvenem sodišču.

11      V teh okoliščinah je Landesgericht Salzburg prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Kateri čas ustreza pojmu ‚čas prihoda‘, ki se uporablja v členih 2, 5 in 7 Uredbe [št. 261/2004]:

(a)      čas pristanka na vzletno-pristajalni stezi (‚touchdown‘);

(b)      čas, ko letalo pripelje na svoje parkirno mesto in se aktivirajo parkirne zavore oziroma podložijo zagozde (t. i. čas zaustavitve letala, ‚in-block‘);

(c)      čas, ko se odprejo vrata letala;

(d)      čas, ki ga opredeli ena od strank v okviru zasebnopravne avtonomije?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

12      Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člene 2, 5 in 7 Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da pojem „čas prihoda“, uporabljen za ugotavljanje trajanja zamude, ki jo utrpijo letalski potniki, označuje bodisi čas, ko se kolesa letala dotaknejo pristajalne steze namembnega letališča, bodisi čas, ko letalo pripelje na svoje parkirno mesto in se aktivirajo parkirne zavore oziroma podložijo zagozde, bodisi čas odprtja vrat letala, bodisi čas, ki ga stranki opredelita sporazumno.

13      Najprej je treba navesti, da sta v navedeni uredbi predvidena dva različna položaja zamude leta.

14      Prvič, v nekaterih primerih, kakršni so tisti pri zamudi leta, opisani v členu 6 Uredbe št. 261/2004, navedena uredba napotuje na zamudo leta glede na čas odhoda po voznem redu.

15      Drugič, v drugih primerih, kakršni so tisti iz členov 5 in 7 te uredbe, navedena uredba napotuje na zamudo leta, ugotovljeno ob prihodu. Iz teh členov je razvidno, da je treba za ugotavljanje trajanja take zamude primerjati predvideni čas prihoda letala s časom, ko je letalo dejansko prispelo v namembni kraj.

16      Vendar ta dejanski čas prihoda v navedeni uredbi ni opredeljen. Glede tega zahteve enotne uporabe prava Unije in načela enakosti nalagajo, da se pojmi iz posameznih določb prava Unije, ki za določitev svojega pomena in obsega ne napotujejo izrecno na pravo držav članic, običajno v vsej Evropski uniji razlagajo neodvisno (glej v tem smislu sodbo Ekro, 327/82, EU:C:1984:11, točka 11).

17      Iz tega je razvidno, da je treba pojem „dejanski čas prihoda“ razlagati tako, da se v Uniji uporablja enotno.

18      V teh okoliščinah je treba enega od primerov, ki jih navaja predložitveno sodišče, in sicer da navedeni pojem opredelita stranki s pogodbo, ob neobstoju vsakršne tovrstne navedbe v Uredbi št. 261/2004 takoj izločiti.

19      Dalje je treba spomniti, da je Sodišče že presodilo, da imajo potniki, katerih let je imel veliko zamudo, to je najmanj tri ure, tako kot potniki, katerih začetni let je bil odpovedan in ki jim letalski prevoznik ni bil sposoben zagotoviti spremembe poti, pod pogoji, ki so določeni v členu 5(1)(c)(iii) Uredbe št. 261/2004, pravico do odškodnine na podlagi člena 7 te uredbe, ker so utrpeli tudi nenadomestljivo izgubo časa (glej v tem smislu sodbo Folkerts, C‑11/11, EU:C:2013:106, točka 32 in navedena sodna praksa).

20      Potniki so namreč med letom po navodilih in pod nadzorom letalskega prevoznika zaprti v zaprtem prostoru, kjer so iz tehničnih in varnostnih razlogov njihove možnosti komuniciranja z zunanjim svetom znatno omejene. V takih razmerah potniki ne morejo neprekinjeno urejati svojih osebnih, družinskih, socialnih ali poklicnih zadev. Šele ko je let končan, lahko spet začnejo opravljati svoje običajne dejavnosti.

21      Čeprav je treba take nevšečnosti šteti za neizogibne, dokler let ne preseže predvidenega trajanja, pa je drugače v primeru zamude, pri kateri je v razmerah, opisanih v prejšnji točki, čas presegel predvideno trajanje leta in pomeni „izgubljeni čas“, ob upoštevanju tega, da ga zadevni potniki ne morejo uporabiti za uresničevanje ciljev, zaradi katerih so želeli v določenem času prispeti v izbrani namembni kraj.

22      Iz tega sledi, da je treba pojem „dejanski čas prihoda“ v okviru Uredbe št. 261/2004 razširiti tako, da ustreza času, ko se položaj, opisan v točki 20 te sodbe, konča.

23      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se položaj letalskih potnikov načeloma ne spremeni znatno niti takrat, ko se kolesa njihovega letala dotaknejo pristajalne steze letališča v namembnem kraju, niti takrat, ko se to letalo pripelje na svoje parkirno mesto in se aktivirajo parkirne zavore, niti takrat, ko se podložijo zagozde, saj morajo potniki v zaprtem prostoru še naprej trpeti različne neprijetnosti.

24      Potniki praviloma lahko šele takrat, ko jim je dovoljeno zapustiti letalo in ko je za to dana odredba, da se odprejo vrata letala, spet začnejo opravljati svoje običajne dejavnosti, ne da bi morali trpeti te neprijetnosti.

25      Iz zgoraj navedenih preudarkov je razvidno, da je treba člene 2, 5 in 7 Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da pojem „čas prihoda“, uporabljen za ugotavljanje trajanja zamude, ki jo utrpijo letalski potniki, ustreza času, ko se odprejo vsaj ena vrata letala, saj je takrat potnikom dovoljeno zapustiti letalo.

26      Te ugotovitve ni mogoče ovreči z okoliščino, da več evropskih uredb in nekateri dokumenti International Air Transport association (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov, IATA) napotujejo na pojem „dejanski čas prihoda“ kot na čas, ko se letalo pripelje na svoje parkirno mesto. Te uredbe in ti dokumenti namreč sledijo ciljem v zvezi s pravili glede navigacije zračnega prometa in zlasti z dodelitvijo slotov, ki se razlikujejo od ciljev Uredbe št. 261/2004. Zato opredelitev, določenih v njih, ni mogoče šteti za upoštevne za razlago ustreznih izrazov v okviru Uredbe št. 261/2004, ki se nanaša izključno na priznanje minimalnih pravic potnikom, ki zaradi zavrnitve vkrcanja proti njihovi volji in odpovedi ali zamude njihovega leta utrpijo različne nevšečnosti.

27      Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih preudarkov je treba na vprašanje predložitvenega sodišča odgovoriti, da je treba člene 2, 5 in 7 Uredbe št. 261/2004 razlagati tako, da pojem „čas prihoda“, uporabljen za ugotavljanje trajanja zamude, ki jo utrpijo letalski potniki, označuje čas, ko se odprejo vsaj ena vrata letala, saj je takrat potnikom dovoljeno zapustiti letalo.

 Stroški

28      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Člene 2, 5 in 7 Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 je treba razlagati tako, da pojem „čas prihoda“, uporabljen za ugotavljanje trajanja zamude, ki jo utrpijo letalski potniki, označuje čas, ko se odprejo vsaj ena vrata letala, saj je takrat potnikom dovoljeno zapustiti letalo.

Podpisi


* Jezik postopka: nemščina.