Pritožba, ki sta jo 30. septembra 2011 vložili ThyssenKrupp Elevator (CENE) GmbH, prej ThyssenKrupp Aufzüge GmbH, in ThyssenKrupp Fahrtreppen GmbH zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 13. julija 2011 v združenih zadevah T-144/07, T-147/07, T-148/07, T-149/07, T-150/07 in T-154/07, ThyssenKrupp Liften Ascenseurs in drugi proti Evropski komisiji
(Zadeva C-503/11 P)
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnici: ThyssenKrupp Elevator (CENE) GmbH, prej ThyssenKrupp Aufzüge GmbH, in ThyssenKrupp Fahrtreppen GmbH (zastopnica: K. Blau-Hansen, odvetnica)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi
Pritožnici predlagata,
naj se sodba Sodišča (osmi senat) z dne 13. julija 2011 v združenih zadevah T-144/07, T-147/07, T-148/07, T-149/07, T-150/07 in T-154/07 (ThyssenKrupp Liften Ascenseurs in drugi proti Evropski komisiji) v celoti razveljavi v delu, v katerem je z njo zavrnjena tožba in v katerem se ta sodba nanaša na pritožnici;
podredno, naj se primerno nadalje zmanjša globa, ki je bila pritožnicama naložena v členu 2 izpodbijane odločbe Evropske komisije z dne 21. februarja 2007;
še bolj podredno, naj se zadeva vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje;
naj se Evropski Komisiji naloži plačilo stroškov postopka.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnici s to pritožbo izpodbijata sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 13. julija 2011 v zadevi T-147/07 in drugih (ThyssenKrupp Liften Ascenseurs in drugi proti Evropski komisiji) v delu, v katerem je s to sodbo zavrnjena tožba z dne 7. maja 2007 zoper odločbo Evropske komisije C(2007) 512 konč. z dne 21. februarja 2007 (zadeva COMP/E-1/38.823 - Dvigala in tekoče stopnice) in v katerem se ta sodba nanaša na pritožnici.
Pritožnici s skupno štirimi pritožbenimi razlogi Komisiji očitata nepristojnost, bistveno kršitev postopka, kršitev Pogodbe ES oziroma Pogodbe DEU in kršitve pravnih norm, ki jih je treba uporabiti za izvajanje teh pogodb, kot sta zloraba pooblastil in kršitev temeljnih pravic:
Prvič, pritožnici trdita, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je potrdilo pristojnost Komisije za uvedbo postopka. Menita, da bi moralo Splošno sodišče odločbo Komisije razglasiti za nično, ker naj ne bi bilo mogoče uporabiti člena 101 PDEU (prej člen 81 ES), saj naj očitane lokalne kršitve ne bi imele čezmejnega vpliva. Tudi če bi Splošno sodišče ugotovilo, da se uporabi člen 101 PDEU, bi moralo upoštevati, da je pristojnost Komisije v skladu z obvestilom Evropske mreže organov za varstvo konkurence (ECN) vsekakor v nasprotju s sistemom vzporednih pristojnosti, uvedenim z Uredbo št. 1/2003
1. Nazadnje naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo, da naknadna uvedba postopka s strani Komisije pomeni kršitev načel pravne varnosti in zakonitosti na področju kazni.
Drugič, pritožnici trdita, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je potrdilo odločbo Komisije o solidarni odgovornosti pritožnic na podlagi prometa skupine ThyssenKrupp AG. Ta sodba naj bi tako kršila člen 23 Uredbe št. 1/2003, načelo pravne države, kakor se odraža z načelom nulla poena sine lege, načelo sorazmernosti kazni, načelo in dubio pro reo in načelo krivdne odgovornosti. Pri sodbi naj bi bilo pravo napačno uporabljeno v delu, v katerem ta temelji na domnevi, da odvisna družba skupaj z matično družbo (in drugimi družbami v skupini) tvorita gospodarsko enoto, kar naj bi utemeljevalo njuno solidarno odgovornost. Poleg tega in ne glede na to naj bi bila sodba v nasprotju z načelom krivdne odgovornosti, ker je bila pritožnicama in njunima matičnima družbama globa naložena solidarno. Podredno pritožnici trdita, da je Splošno sodišče potrdilo solidarno odgovornost, čeprav ni bila ugotovljena porazdelitev odgovornosti v notranjem razmerju.
Tretjič, pritožnici trdita, da je Splošno sodišče v sodbi kršilo svojo široko obveznost nadzora, ki jo ima v skladu s pravom, ker naj ne bi ustrezno upoštevalo nesorazmernosti določitve osnovnega zneska in odvračilnega faktorja ter sodelovanja pritožnic, ki ga je Komisija ocenila za nezadostno, s čimer naj bi tako kršilo temeljno pravico do poštenega sojenja in ravnalo v nasprotju z zagotavljanjem sodnega varstva, ki jo ta vsebuje.
Četrtič, Splošnemu sodišču se očita kršitev načel sorazmernosti in enakega obravnavanja pri določitvi izhodiščnega zneska za kršitev v zvezi z Nemčijo, ker naj bi se v določitev izhodiščnega zneska vključil tudi promet, ki povezan s kršitvijo, čeprav je to v nasprotju z nujnimi razlogi. Splošno sodišče naj bi glede družbe Schindler podalo ustrezno različno obrazložitev, to razlikovanje pa naj bi v zvezi s pritožnicama protipravno opustilo.
____________1 - Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205)