Zadeva C‑201/11 P
Union des associations européennes de football (UEFA)
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Razširjanje televizijskih programov – Direktiva 89/552/EGS – Člen 3a – Ukrepi, ki jih je Združeno kraljestvo sprejelo v zvezi z dogodki velikega družbenega pomena za to državo članico – Evropsko prvenstvo v nogometu – Sklep, s katerim so ukrepi razglašeni za združljive s pravom Unije – Obrazložitev – Člena 49 ES in 86 ES – Lastninska pravica“
Povzetek – Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 18. julija 2013
1. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Opredelitev dogodkov velikega družbenega pomena – Merila za presojo – Široka diskrecijska pravica držav članic
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
2. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Opredelitev dogodkov velikega družbenega pomena – Pristojnost držav članic – Nadzor Komisije – Omejitev na očitne napake pri presoji – Preizkus učinkov, ki presegajo neizogibne omejitve načel Unije
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
3. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Opredelitev dogodkov velikega družbenega pomena – Diskrecijska pravica držav članic – Obveznost navedbe razlogov za to, da se ne sledi mnenjem nacionalnih posvetovalnih organov – Neobstoj
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
4. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Dogodki velikega pomena – Pojem – Omejitev na zgolj končnico Evropskega nogometnega prvenstva – Neobstoj – Dogodek, ki se razdeli na različne tekme in faze, ki jih ni mogoče vseh opredeliti za dogodek velikega pomena
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, uvodna izjava 18; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
5. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Dogodki velikega pomena – Razlogi, iz katerih je mogoče šteti, da je v specifičnem družbenem kontekstu države članice končnica Evropskega nogometnega prvenstva dogodek velikega pomena – Obveznost te države članice, da Komisiji sporoči te razloge
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
6. Pritožba – Razlogi – Obrazložitev sodbe, iz katere izhaja kršitev prava Unije – Izrek, utemeljen iz drugih pravnih razlogov – Zavrnitev– Zavrnitev
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
7. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Opredelitev dogodkov velikega družbenega pomena – Pristojnost držav članic – Nadzor Komisije – Kratka, a upoštevna obrazložitev države članice glede opredelitve dogodka za dogodek velikega pomena – Dopustnost – Pravica Komisije, da od zadevne države članice zahteva pojasnila
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, uvodna izjava 18 in člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
8. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Unije – Obseg – Pravica Splošnega sodišča, da s svojo obrazložitvijo nadomesti obrazložitev avtorja izpodbijanega akta – Izključitev
(člen 263 PDEU)
9. Pritožba – Razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dejstev, predloženih Splošnemu sodišču – Izključitev, razen ob izkrivljanju
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
10. Pritožba – Razlogi – Razlog, prvič naveden v okviru pritožbe – Nedopustnost
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
11. Pritožba – Razlogi – Nezadostna ali nasprotujoča si obrazložitev – Obseg obveznosti obrazložitve – Implicitna obrazložitev Splošnega sodišča – Dopustnost – Pogoji
(člen 256(1) PDEU; Statut Sodišča, člen 58, prvi odstavek)
12. Svoboda opravljanja storitev – Dejavnosti razširjanja televizijskih programov – Direktiva 89/552 – Dogodki velikega pomena – Končnica Evropskega nogometnega prvenstva – Nacionalna ureditev, ki implicitno prepoveduje izključen prenos tega dogodka prek plačljivih programov – Kršitev lastninske pravice Union des associations européennes de football – Utemeljitev iz razlogov v splošnem interesu – Nadzorno pooblastilo Komisije – Meje
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 17; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a)
13. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep, sprejet v okoliščinah, ki jih zadevna oseba pozna in ki mu omogočajo, da se zaveda obsega zadevnega ukrepa – Preveritev s strani Komisije ukrepov, ki jih pristojni organi države članice sprejmejo glede prenosa dogodka velikega družbenega pomena v tej državi članici prek izdajateljev televizijskih programov – Okoliščine, ki jih izdajatelji televizijskih programov poznajo – Dopustnost kratke obrazložitve
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/36, člen 1; Direktiva Sveta 89/552, člen 3a(1))
1. Opredelitev dogodkov velikega pomena je naloga le držav članic, ki imajo v zvezi s tem široko diskrecijsko pravico.
Direktiva 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov namreč namesto na uskladitvi seznama takšnih dogodkov temelji na predpostavki, da v Uniji obstajajo precejšnje socialne in kulturne razlike glede njihovega pomen za širšo javnost. Glede na sorazmerno nedoločnost meril za presojo, ali gre za dogodek velikega družbenega pomena, mora vsaka država članica tem merilom določiti konkretni pomen ter ob upoštevanju družbenih in kulturnih posebnosti svoje družbe presoditi zanimanje širše javnosti za zadevne dogodke.
(Glej točke 12, 13 in 15.)
2. Pooblastilo Komisije za nadzor zakonitosti nacionalnih ukrepov, ki določajo dogodke velikega pomena, določeno s členom 3a(2) Direktive 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, se mora glede na pomen diskrecijske pravice držav članic v zvezi s tem omejiti na preizkus očitnih napak pri presoji, ki jih države članice storijo pri opredelitvi dogodkov velikega pomena.
V zvezi z vprašanjem, ali je opredelitev dogodka za dogodek velikega pomena je skladna s splošnimi načeli prava Unije, kot sta načeli sorazmernosti in prepovedi diskriminacije, s temeljnimi pravicami, s svobodo opravljanja storitev in s svobodo ustanavljanja ter pravili svobodne konkurence, ni mogoče spregledati, da veljavna opredelitev dogodka za dogodek velikega pomena neizogibno povzroči omejitve svobode opravljanja storitev, svobode ustanavljanja, svobodne konkurence in lastninske pravice, ki jih je štel zakonodajalec Unije za upravičene s ciljem v splošnem interesu, ki se nanaša na varstvo pravice do obveščenosti in širokega dostopa javnosti do televizijskih prenosov teh dogodkov.
Da se zagotovi polni učinek člena 3a Direktive 89/552, če je zadevna država članica dogodek veljavno opredelila za dogodek velikega pomena, je Komisija dolžna preizkusiti le učinke te opredelitve na prosti pretok storitev, svobodo ustanavljanja, svobodno konkurenco in lastninsko pravico, ki presegajo učinke, ki so neločljivo povezani z vključitvijo tega dogodka na seznam iz člena 3a(1).
(Glej točke 16, 17 in od 19 do 21.)
3. V okviru izvajanja člena 3a Direktive 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov ima nacionalni organ, ki je pristojen za opredelitev dogodka za dogodek velikega pomena, široko diskrecijsko pravico. Čeprav drži, da mora po zgledu tega, kar se zahteva od avtorjev aktov Unije, ta organ navesti razloge za opredelitev dogodka za dogodek velikega pomena tako, da po eni strani omogočajo zadevnim strankam, da se seznanijo z utemeljitvijo sprejetih ukrepov, zato da bi lahko uveljavljale svoje pravice, in da lahko po drugi strani Komisija in pristojna sodišča opravijo nadzor, vendar pa zato, da bi zadostil temu cilju, ni dolžan razkriti posebnih razlogov za to, da ni sledil mnenjem, ki so jih oblikovali nekateri posvetovalni organi, saj jim niti ni dolžan slediti. V zvezi s tem ni upoštevno, da je ta mnenja izdalo več posvetovalnih organov, ki imajo enak pristop.
(Glej točke od 24 do 26.)
4. Zakonodajalec Unije ni želel nakazati, da je Evropsko nogometno prvenstvo (EURO) v smislu uvodne izjave 18 Direktive 97/36 o spremembi Direktive 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov omejeno le na njegovo končnico, ter da pomeni en sam in nedeljiv dogodek. Nasprotno je EURO treba šteti za dogodek, ki se načeloma deli na različne tekme ali faze, ki jih ni nujno mogoče vseh opredeliti za dogodek velikega pomena.
(Glej točko 38.)
5. Ker pa končnice Evropskega nogometnega prvenstva (EURO) ni mogoče v celoti veljavno vključiti na seznam dogodkov velikega pomena neodvisno od zanimanja, ki ga tekme vzbujajo v zadevni državi članici, te ni mogoče odvezati obveznosti, da Komisiji sporoči razloge, ki omogočajo ugotovitev, da v specifičnem družbenem kontekstu te države končnica EURA pomeni en sam dogodek, ki ga je prej treba v celoti šteti za dogodek velikega pomena za to družbo in ne kot niz posameznih dogodkov, razdeljenih na različno zanimive tekme.
(Glej točko 44.)
6. Kršitev prava Unije, ki jo stori Splošno sodišče, ne povzroči razveljavitve izpodbijane sodbe, če je njen izrek utemeljen z drugimi pravnimi razlogi.
(Glej točki 47 in 63.)
7. Da bi se Komisiji omogočilo izvajanje nadzornih pooblastil, je lahko obrazložitev, ki je državo članico vodila k določitvi dogodka za dogodek velikega pomena v smislu člena 3a Direktive 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov kratka, pod pogojem, da je upoštevna. Tako zlasti ni mogoče zahtevati, da država članica v samem obvestilu o sprejetih ukrepih navede podrobne podatke in številke glede vsakega elementa ali dela dogodka, ki je predmet obvestila Komisiji. V zvezi s tem je treba pojasniti, da če bi Komisija dvomila o podatkih, ki so ji bili na voljo glede določitve dogodka za dogodek velikega pomena, bi morala od države članice, ki je sprejela to odločitev, zahtevati pojasnila.
(Glej točki 48 in 49.)
8. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 65.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 68.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 76, 80 in 103.)
11. Obrazložitev Splošnega sodišča je torej lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih Splošno sodišče ni sprejelo njihovih argumentov, Sodišču pa, da razpolaga z zadostnimi elementi za izvajanje nadzora. Še posebej Splošno sodišče ni dolžno odgovoriti na trditve katere od strank, ki niso dovolj jasne in natančne, če niso drugje posebej obrazložene in ne temeljijo na podrobnih dokazih.
(Glej točko 91.)
12. Glede opredelitve končnice Evropskega nogometnega prvenstva (EURO) kot dogodka velikega družbenega pomena v državi članici in posledične nemožnosti, da izdajatelji televizijskih programov s plačljivimi programi izključno prenašajo ta dogodek, kršitev lastninske pravice Union des associations européennes de football (UEFA) izhaja iz člena 3a Direktive 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov in ta kršitev je načeloma lahko upravičena s ciljem varovanja pravice do obveščenosti in zagotavljanja širokega dostopa javnosti do televizijskih prenosov dogodkov velikega družbenega pomena. Ker je zadevna država članica vse tekme končnice EURA veljavno opredelila za dogodek velikega pomena, je bila Komisija zavezana preizkusiti le učinke te opredelitve na lastninsko pravico UEFE, ki presegajo tiste, ki so tesno povezane z vpisom tega dogodka na seznam dogodkov, ki jih določijo ti organi.
(Glej točko 102.)
13. Zadevni akt, če je sprejet v okoliščinah, ki so zadevnim osebam dobro znane, je lahko obrazložen na kratko. Glede sklepov, sprejetih na podlagi člena 3a(2) Direktive 89/552 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, je treba po eni strani spomniti, da Komisija z njihovim sprejetjem ne izvaja lastnega pooblastila za odločanje, temveč nadzorno pooblastilo, ki je med drugim ozko in omejeno na preizkus očitnih napak pri presoji, ki jih države članice storijo pri opredelitvi dogodkov velikega družbenega pomena. Navedene sklepe je torej treba obravnavati glede na sporočene nacionalne ukrepe. Po drugi strani se taki sklepi poleg države članice, ki jih sporoči Komisiji, nanašajo tudi na izdajatelje, ki upravljajo televizijske programe v tej državi članici, in na imetnike ekskluzivnih pravic prenosa za zadevne dogodke. Ni pa mogoče zanikati, da te glavne zainteresirane osebe temeljito poznajo okoliščine, v katerih so bili ti sklepi sprejeti, ker morajo vsaj pri pogajanju o ceni teh pravic dobro poznati vse dejavnike, ki občutno vplivajo na njihovo vrednost, še zlasti interes, ki ga ima zadevni dogodek za javnost zadevne države članice. V teh okoliščinah je sklep Komisije, sprejet na podlagi člena 3a(2) Direktive 89/552, lahko na kratko obrazložen.
(Glej točke od 108 do 111.)