Language of document : ECLI:EU:C:2012:284

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 10. maja 2012(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 2004/18/ES – Postopki za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev – Javno naročilo dobave, namestitve in vzdrževanja avtomatov za tople napitke ter dobave čaja, kave in drugih sestavin – Člen 23(6) in (8) – Tehnične specifikacije – Člen 26 – Pogoji za izvedbo naročila – Člen 53(1) – Merila za oddajo naročil – Ekonomsko najugodnejša ponudba – Ekološki proizvodi in proizvodi pravične trgovine – Uporaba znakov kakovosti v tehničnih specifikacijah in merilih za oddajo – Člen 39(2) – Pojem ‚dodatne informacije‘ – Člen 2 – Načela za oddajo naročil – Načelo preglednosti – Člena 44(2) in 48 – Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev – Minimalna raven tehnične in poklicne sposobnosti – Upoštevanje ‚meril glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij‘“

V zadevi C‑368/10,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 22. julija 2010,

Evropska komisija, ki jo zastopata C. Zadra in F. Wilman, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Kraljevini Nizozemski, ki jo zastopata C. Wissels in M. de Ree, zastopnici,

tožena stranka,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, E. Juhász, G. Arestis in D. Šváby (poročevalec), sodniki,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 26. oktobra 2011,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 15. decembra 2011

izreka naslednjo

Sodbo

1        Evropska komisija s to tožbo predlaga Sodišču, naj ugotovi, da ker je provinca Severna Holandija pri oddaji javnega naročila dobave in upravljanja kavnih avtomatov, ki je bilo predmet razpisa, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije 16. avgusta 2008:

–        v tehničnih specifikacijah določila znaka kakovosti MAX HAVELAAR in EKO ali vsaj znak kakovosti, ki temelji na primerljivih ali enakih merilih;

–        za presojo zmožnosti podjetij uporabila merila in dokaze, ki se nanašajo na trajnostne nakupe in družbeno odgovorno ravnanje podjetij, in

–        pri oblikovanju meril za oddajo naročila uporabila znaka kakovosti MAX HAVELAAR in/ali EKO ali vsaj znak kakovosti, ki temelji na enakih merilih,

Kraljevina Nizozemska ni izpolnila obveznosti iz člena 23(6) in (8), členov 2, 44(2) in 48(1) in (2) ter člena 53(1) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1422/2007 z dne 4. decembra 2007 (UL L 317, str. 34, v nadaljevanju: Direktiva 2004/18).

I –  Pravni okvir

2        V Direktivi 2004/18 so poleg drugih te uvodne izjave:

„(2)      Za oddajo naročil, sklenjenih v državah članicah v imenu države, regionalnih ali lokalnih in drugih oseb javnega prava, veljajo načela iz Pogodbe in zlasti načelo prostega pretoka blaga, načelo svobode ustanavljanja in načelo svobode opravljanja storitev ter načela, ki iz teh izhajajo, kot so načelo enakopravnosti, načelo nediskriminacije, načelo vzajemnega priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo transparentnosti. Vendar je za naročila nad določeno vrednostjo priporočljivo na podlagi teh načel sprejeti določbe o usklajevanju nacionalnih postopkov za dodeljevanje teh naročil na ravni Skupnosti, da bi zagotovili njihovo uresničevanje in jamčili odpiranje javnih naročil konkurenci. Te usklajevalne določbe bi se zato morale razlagati v skladu z zgoraj navedenimi pravili in načeli kakor tudi z drugimi pravili iz Pogodbe.

[…]

(5)      Po členu 6 Pogodbe [ES, ki mu ustreza člen 11 PDEU,] je treba zahteve za varovanje okolja vključiti v oblikovanje in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti iz člena 3 Pogodbe [ES, ki mu v bistvu ustrezajo členi od 3 PDEU do 6 PDEU in 8 PDEU,] zlasti zaradi pospeševanja trajnostnega razvoja. Zato ta direktiva pojasnjuje, kako lahko naročniki prispevajo k varovanju okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, medtem ko dosegajo največjo vrednost za vložena javna sredstva.

[…]

(29)      Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo javni naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zaradi tega je treba omogočiti predložitev ponudb, ki odražajo različnost tehničnih rešitev. Glede na to je treba omogočiti sestavljanje tehničnih specifikacij v smislu funkcionalnega delovanja in zahtev ter, če se navaja sklicevanje na evropski standard – ali, če slednjega ni, na nacionalni standard – morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah. Ponudnikom je treba dovoliti uporabo katerih koli oblik dokazov o enakovrednosti. Naročniki morajo biti sposobni obrazložiti vsak sklep o neenakovrednosti v posameznem primeru. Naročniki, ki želijo opredeliti okoljske zahteve za tehnične specifikacije posameznega naročila, lahko določijo okoljske značilnosti, kot je posamezna proizvodna metoda, in/ali posamezne okoljske vplive skupin proizvodov ali storitev. Lahko uporabijo, vendar niso dolžni uporabiti, ustrezne specifikacije, ki so opredeljene v znakih za okolje, kot so Evropski znak za okolje, (več)nacionalni znaki za okolje ali kateri koli znak za okolje, če so zahteve za oznako oblikovane in sprejete na podlagi znanstvenih informacij ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter če je znak dostopen in je na voljo vsem zainteresiranim strankam. […] Tehnične specifikacije je treba jasno navesti, tako da se lahko vsi ponudniki seznanijo z zajetimi zahtevami, ki jih določi naročnik.

[…]

(33)      Pogoji za izvajanje naročil so v skladu s to direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski in so navedeni v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji. Namenjeni so lahko zlasti za spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanja ljudi, ki imajo težave pri vključevanju, boja proti nezaposlenosti ali varovanja okolja. Med drugimi stvarmi se lahko navedejo zahteve – ki veljajo med izvajanjem naročila – glede zaposlitve dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali glede izvajanje ukrepov za usposabljanje nezaposlenih [ali] mlajših oseb, glede osnovne skladnosti z določbami temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) ob domnevi, da te določbe niso uveljavljene v nacionalni zakonodaji, ter glede zaposlovanja bolj [več] prizadetih oseb, kakor je to določeno v nacionalni zakonodaji.

[…]

(39)      Preverjanje sposobnosti ponudnikov […] kakor tudi izbiro le-teh, je treba opraviti na transparenten način. Zato je treba navesti nediskriminacijske pogoje za udeležbo, ki jih lahko naročniki uporabijo pri izbiri tekmecev, in sredstva, ki jih gospodarski subjekti lahko uporabijo kot dokaz, da izpolnjujejo te pogoje. V istem smislu transparentnosti je treba takoj po razpisu naročila od naročnika zahtevati, da navede pogoje za udeležbo, ki jih bo uporabil, ter raven posebne usposobljenosti, ki jo lahko zahteva ali ne zahteva od gospodarskih subjektov preden jim dopusti, da sodelujejo v postopku oddaje naročila.

[…]

(46)      Naročila je treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotovijo skladnost z načeli transparentnosti, nediskriminacije in enakopravnosti med ponudniki in ki jamčijo ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Zato je primerno dovoliti uporabo samo dveh meril za oddajanje naročila: ‚najnižja cena‘ in ‚ekonomsko najugodnejša ponudba‘.

Da bi zagotovili skladnost z načelom enakopravnosti med ponudniki pri oddajanju naročil, je primerno določiti – na podlagi sodne prakse – obveznost zagotovitve potrebne transparentnosti, ki naj omogoči ustrezno obveščenost vseh ponudnikov o merilih in ureditvi, ki se bodo uporabljali pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zaradi tega je obveznost naročnikov, da dovolj zgodaj navedejo merila za oddajanje naročila in relativno utež za vsakega izmed teh meril, da se lahko ponudniki z njimi seznanijo pri pripravi svojih ponudb. […]      

Če se naročniki odločijo oddati naročilo za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, morajo oceniti ponudbe, da bi določili, katera ponudba zagotavlja največjo vrednosti za uporabljena javna sredstva. V zvezi s tem morajo določiti ekonomska in kvalitativna merila, ki morajo celovito omogočati določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe za naročnika. Določitev teh meril je odvisna od predmeta naročila, ker morajo omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v vsaki ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je definiran v tehničnih specifikacijah, ter največje vrednosti za uporabljena javna sredstva vsake ponudbe, ki jo je treba oceniti. 

Da bi zagotovili enakopravnost med ponudniki, bi morala merila za ocenjevanje [oddajo] omogočati objektivno primerjavo in oceno ponudb. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko ekonomska in kakovostna merila za oddajo naročila, kot je to izpolnjevanje okoljskih zahtev, omogočijo naročniku, da zadovolji potrebe zainteresirane javnosti iz razpisne dokumentacije naročila. Naročnik lahko pod enakimi pogoji uporabi merila, katerih cilj je izpolniti socialne zahteve, zlasti kot odgovor na potrebe, navedene v razpisni dokumentaciji naročila, […] prikrajšanih skupin ljudi, katerim pripadajo tiste osebe, ki prejemajo/uporabljajo gradnje, dobave blaga [ali] storitve.“

3        V skladu s členom 1(2)(c) Direktive 2004/18 so javna naročila blaga javna naročila, ki niso javna naročila gradenj v smislu točke (b) tega odstavka, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali lizing, z možnostjo odkupa proizvodov ali brez te možnosti, pri čemer se javno naročilo, katerega predmet je dobava proizvodov in ki kot dodatno zadevo zajema tudi namestitvena in inštalacijska dela, obravnava kot javno naročilo blaga. Ta direktiva se na podlagi člena 7 uporablja za tako naročilo, razen če je oddano na področju obrambe ali če ga odda naročnik kot centralni nabavni organi, ki ni naveden v Prilogi IV k tej direktivi, in je njegova vrednost brez davka na dodano vrednost enaka ali večja od 206.000 EUR. V tej prilogi niso omenjene province Kraljevine Nizozemske.

4        Člen 2 Direktive 2004/18 določa:

„Načela za oddajo naročil“

Naročniki morajo obravnavati gospodarske subjekte enakopravno in nediskriminacijsko ter delovati transparentno.“

5        V točki 1(b) Priloge VI k Direktivi 2004/18 je pojem „tehnična specifikacija“ v primeru javnih naročil blaga opredeljen kot „specifikacija v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda […], kot so stopnje kakovosti, stopnje okoljske uspešnosti, […] namenjeno vsem uporabnikom [vsestranskost] […], ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, [uporabe], varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk [etiketiranjem], navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami ter postopki ocenjevanja skladnosti“.

6        Člen 23 te direktive določa:

„1.      Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VI se morajo navesti v dokumentaciji razpisa javnega naročila […]

2.      Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci.

3.      […] [T]ehnične specifikacije [se] morajo določiti:

[…]

(b)      ali v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev; slednje lahko vključujejo okoljske značilnosti. Vendar morajo biti ti parametri dovolj natančni, da omogočajo ponudnikom opredeliti predmet naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila;

[…]

6.      Če naročniki določijo okoljske značilnosti v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz odstavka 3(b), lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njene [njihove] dele v skladu z evropskimi ali (več-)nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:

–        so navedene tehnične specifikacije primerne za določitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila,

–        so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,

–        so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter

–        da so na voljo vsem zainteresiranim stranem.

Naročniki lahko navedejo, da se za proizvode in storitve z znakom za okolje predpostavlja skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti morajo vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

[…]

8.      Če tega ne upravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne smejo sklicevati na posamezno znamko [posamezni tip] ali vir ali na določeni postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom oziroma bi s tem bila nekatera podjetja ali nekateri proizvodi izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila v skladu z odstavkoma 3 in 4; pri takem sklicevanju se morajo navesti besede ‚ali enakovredno‘.“

7        Člen 26 Direktive 2004/18 določa:

„Pogoji za izvedbo naročil

Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvajanjem naročila, če so ti pogoji v skladu z zakonodajo Skupnosti in so navedeni v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji. Pogoji, ki urejajo izvedbo naročila, se lahko nanašajo zlasti na socialne in okoljske vidike.“

8        Člen 39(2) te direktive določa:

„Pod pogojem, da se to pravočasno zahteva, morajo naročniki ali pristojne službe zagotoviti dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo ter vsemi dodatnimi dokumenti ne manj kot šest (6) dni pred iztekom roka, ki je določen za sprejemanje ponudb.“

9        Člen 44 Direktive 2004/18 z naslovom „Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil“ v odstavku 1 določa, da naročniki po tem, ko med drugim na podlagi meril strokovne in tehnične zmožnosti iz člena 48 te direktive preverijo sposobnost ponudnikov, ki niso izključeni, dodelijo naročilo na podlagi meril, navedenih zlasti v členu 53 te direktive. V členu 44(2) navedene direktive je določeno:

„Naročniki lahko od kandidatov in ponudnikov zahtevajo minimalno stopnjo usposobljenosti v skladu s členi 47 in 48.

Količina informacij iz členov 47 in 48 ter zahtevane minimalne stopnje usposobljenosti za posamezno naročilo morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom naročila.

[…]“

10      Člen 48(1) Direktive 2004/18 z naslovom „Tehnična in/ali poklicna sposobnost“ določa:

„Tehnična in/ali poklicna sposobnost gospodarskih subjektov se mora oceniti in preveriti v skladu z odstavkoma 2 in 3.“

11      Tehnične zmožnosti gospodarskih subjektov se lahko v skladu z odstavkom 2 tega člena dokažejo na enega ali več načinov, ki so našteti v tej določbi, glede na naravo, količino ali pomembnost in uporabnost gradenj, blaga ali storitev. Glede javnih naročil blaga so v točkah (a)(ii), od (b) do (d) in (j) te določbe navedeni:

–        seznam najpomembnejših dobav blaga v zadnjih treh letih;

–        navedba tehnikov ali organov za področje tehnike, ne glede na to, ali so del podjetja, zlasti tistih, ki so odgovorni za kontrolo kakovosti;

–        opis tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih dobavitelj uporablja za zagotovitev kakovosti, ter sredstev podjetja za študije in raziskave;

–        če so proizvodi, ki jih je treba dobaviti, zapleteni ali so izjemoma potrebni za posebne namene, pregled – ki ga opravi naročnik ali se opravi zanj – proizvodnih zmogljivosti dobavitelja blaga in po potrebi sredstev za študije in raziskave, s katerimi razpolaga, ter ukrepov za kontrolo kakovosti; in

–        glede proizvodov, ki jih je treba dobaviti, vzorci, opisi, fotografije ali potrdila, ki dokazujejo, da so proizvodi v skladu z nekaterimi specifikacijami ali standardi.

12      Naročnik v skladu z odstavkom 6 člena 48 v razpisu ali povabilu k oddaji ponudb navede, katere elemente iz odstavka 2 želi prejeti.

13      Člen 53 Direktive 2004/18 določa:

„Merila za izbiro najugodnejše ponudbe

1.      […] [N]aročniki [morajo] javna naročila oddati na podlagi naslednjih meril:

(a)      če je naročilo oddano na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe s stališča naročnika, na podlagi različnih meril, ki so vezana na predmet javnega naročila, na primer kakovosti, cene, tehničnih prednosti, estetskih in funkcionalnih lastnosti, okoljskih značilnosti, tekočih stroškov, stroškovne učinkovitosti, poprodajnih storitev in tehnične pomoči, datuma dobave ter roka za dobavo ali dokončanje del;

[…]“

II –  Dejansko stanje

A –  Javni razpis

14      Nizozemska provinca Severna Holandija je 16. avgusta 2008 v Uradnem listu Evropske unije objavila javni razpis za dobavo in upravljanje kavnih avtomatov z začetkom 1. januarja 2009 (v nadaljevanju: javni razpis).

15      Naročilo je v oddelku II, točka 1.5, tega razpisa opredeljeno tako:

„Provinca Severna Holandija je sklenila pogodbo o upravljanju kavnih avtomatov. Ta pogodba se izteče 1. januarja 2009. Provinca namerava na podlagi evropskega postopka oddaje javnega naročila 1. januarja 2009 skleniti novo pogodbo. Pomemben vidik naročila je prizadevanje province Severna Holandija za povečanje uporabe ekoloških proizvodov in proizvodov pravične trgovine v kavnih avtomatih.“

16      V oddelku III, točka 1, navedenega razpisa so bili navedeni pogoji naročila. V točki 1.4 tega oddelka so bile najprej navedbe v zvezi s poroštvi in jamstvi, finančnimi in plačilnimi pogoji ter zahtevami glede pravne oblike razmerij s podizvajalci, v rubriki „Posebni pogoji za izvedbo naročila“ pa je bilo navedeno, da ti niso potrebni.

17      V oddelku IV, točka 2.1, javnega razpisa je bilo navedeno, da bo naročilo oddano ponudniku z ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Iz točke 3.4 tega oddelka izhaja, da je bil rok za prejem ponudb 26. septembra 2008 ob 12. uri.

B –  Razpisna dokumentacija

18      V javnem razpisu se je sklicevalo na razpisno dokumentacijo z naslovom „Povabilo k oddaji ponudb“ z dne 11. avgusta 2008 (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija).

19      Pod naslovom „Kontekst naročila“ je bila v prvem odstavku podpoglavja 1.3 razpisne dokumentacije povzeta vsebina točke 1.5 oddelka II javnega razpisa. V drugem odstavku tega podpoglavja je bilo navedeno:

„Ponudbe bodo ocenjene na podlagi meril kakovosti, okoljskih meril in cene.“

20      V podpoglavju 1.4 razpisne dokumentacije je bil naveden povzetek vsebine razpisa:

„Provinca Severna Holandija oddaja naročilo za dobavo, namestitev in vzdrževanje polavtomatskih aparatov (full-operational) za pripravo toplih in hladnih napitkov na podlagi najema. Provinca Severna Holandija oddaja tudi naročilo za dobavo sestavin za avtomate […] v skladu z zahtevami in pogoji, navedenimi v razpisni dokumentaciji. […] Trajnost in uporabnost sta pomembni merili.“

21      V podpoglavju 1.5 razpisne dokumentacije je bilo navedeno, da se naročilo sklene za obdobje treh let, ki se lahko podaljša za eno leto.

22      Alternativne ponudbe v skladu s podpoglavjem 3.4 razpisne dokumentacije, ki se nanaša na pogoje za oddajanje ponudb, niso bile dopustne. Zainteresirane osebe in ponudniki so morali preučiti vse upoštevne pogoje naročila, med drugim tako, da so naročniku postavili vprašanja, na katera je bilo treba odgovoriti v okviru dodatnih pojasnil.

23      Dodatna pojasnila so bila opredeljena v podpoglavju 2.3, oddelek 5, razpisne dokumentacije kot dokument, v katerem so povzeti odgovori na vprašanja zainteresiranih oseb in morebitne spremembe razpisne dokumentacije ali drugih dokumentov o oddaji naročila, ki so del razpisne dokumentacije in prevladajo nad drugimi deli razpisne dokumentacije in njenih aneksov. Poleg tega je bilo v oddelkih 3 in 5 navedenega podpoglavja pojasnjeno, da bodo dodatna pojasnila objavljena na spletni strani, namenjeni oddaji naročil v provinci Severna Holandija, vsi zainteresirani pa bodo o tem prejeli obvestilo po elektronski pošti takoj po objavi odgovorov na tej spletni strani.

24      Naslov podpoglavja 4.4 razpisne dokumentacije je bil „Zahteve glede zmožnosti/minimalne ravni“. Navedene zahteve so bile opredeljene v uvodnem delu razpisne dokumentacije kot zahteve – ki jih mora ponudnik izpolniti, da se njegova ponudba obravnava – v obliki razlogov za izključitev ali minimalnih zahtev.

25      Oddelki od 1 do 5 tega podpoglavja 4.4 so se nanašali na promet, zavarovanje poklicne odgovornosti, izkušnje ponudnika, zahteve glede kakovosti in na oceno zadovoljstva strank.

26      V oddelku 4 navedenega podpoglavja 4.4 z naslovom „Zahteve glede kakovosti“ je bilo v točki 2 navedeno:

„Provinca Severna Holandija v okviru trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij od dobavitelja zahteva, da izpolnjuje merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij. Kako izpolnjujete merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja[?] Poleg tega je treba navesti, kako dobavitelj prispeva k bolj trajnostnemu trgu kave in okoljsko, socialno in ekonomsko odgovorni proizvodnji kave. […]“

27      Na to zahtevo je bilo opozorjeno v oddelku 6, ki je zadnji oddelek podpoglavja 4.4 in v katerem so med drugim povzeti „Standardi kakovosti“, in sicer tako:

„11.      Trajnostni nakupi in [družbeno odgovorno ravnanje podjetij: knock out merilo]“.

28      V oddelku 1 podpoglavja 5.2 razpisne dokumentacije z naslovom „Minimalna zahteva 1: Program zahtev“ je bilo napoteno na posebno prilogo in navedeno, da se morajo ponudniki uskladiti s programom zahtev, kot je opredeljen v tej prilogi.

29      V prilogi A razpisne dokumentacije z naslovom „Program zahtev“ sta bili navedeni tudi ti točki:

„31      Provinca Severna Holandija uporablja znaka kakovosti MAX HAVELAAR in EKO za kavo in čaj. […] [Presoja: ] zahteva [.]

[…]

35      Sestavine naj po možnosti izpolnjujejo zahteve za znaka kakovosti EKO in/ali Max Havelaar. […] [Največ] 15 [točk. Presoja:] želja[.]“

30      Iz prilog in splošne sistematike razpisne dokumentacije izhaja, da se je navedena točka 35 nanašala na nekatere sestavine, ki se uporabljajo pri pripravi napitkov razen čaja in kave, kot so mleko, sladkor in kakav (v nadaljevanju: sestavine).

C –  Dodatna pojasnila

31      Provinca Severna Holandija je 9. septembra 2008 objavila točki 11 in 12 dodatnih pojasnil, ki so bila predvidena v podpoglavju 2.3 razpisne dokumentacije. Ti točki se nanašata na vprašanje v zvezi s točkama 31 in 35 priloge A k razpisni dokumentaciji, ki se glasi: „Ali lahko domnevamo, da se za navedena znaka kakovosti uporablja navedba ‚ali primerljiva‘[?]“ Naročnik je odgovoril tako:

„00011 […] [točka] 31 […]

[…]

Če so merila primerljiva ali enaka.

00012 […] [točka] 35 […]

Sestavine imajo lahko znak kakovosti, ki temelji na enakih merilih.“

32      Iz obvestila, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije 24. decembra 2008 izhaja, da je bilo naročilo oddano nizozemski družbi Maas International.

D –  Znaka kakovosti EKO in MAX HAVELAAR

33      Glede na trditve Komisije, ki jim v zvezi s tem Kraljevina Nizozemska ne nasprotuje, je mogoče značilnosti znakov kakovosti EKO in MAX HAVELAAR opisati na naslednji način.

1.     Znak kakovosti EKO

34      Zasebni nizozemski znak kakovosti EKO je dodeljen proizvodom, ki so vsaj 95 % iz ekoloških sestavin. Upravlja ga fundacija nizozemskega civilnega prava, katere namen je dajanje prednosti ekološkemu kmetovanju, kot je bilo v zadevnem obdobju urejeno z Uredbo Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 39), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 392/2004 z dne 24. februarja 2004 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 8, str. 189; v nadaljevanju: Uredba št. 2092/91), in boj proti goljufijam. Ta fundacija je bila ustanovljena kot organ, pristojen za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti, ki jih nalaga navedena uredba.

35      EKO je znamka, registrirana pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT).

2.     Znak kakovosti MAX HAVELAAR

36      Tudi znak kakovosti MAX HAVELAAR je zasebni znak kakovosti, ki ga upravlja fundacija nizozemskega civilnega prava v skladu s pravili pristojne mednarodne organizacije Fairtrade Labelling Organisation (FLO). Uporablja se v več državah, med drugim tudi na Nizozemskem.

37      Ta znak kakovosti, namenjen dajanju prednosti trženju proizvodov pravične trgovine, dokazuje, da so proizvodi, ki jim je dodeljen, kupljeni od organizacij malih proizvajalcev iz držav v razvoju po pravični ceni in pod pravičnimi pogoji. V zvezi s tem dodelitev navedenega znaka kakovosti temelji na štirih merilih, v skladu s katerimi mora plačana cena pokriti vse stroške ter zajemati dodatek glede na ceno na trgu, proizvodnja mora biti predmet predhodnega financiranja, uvoznik pa mora vzdrževati dolgoročne poslovne odnose s proizvajalci. Za nadzor in dodelitev znaka je pristojna FLO.

38      Tudi MAX HAVELAAR je znamka, registrirana pri UUNT.

III –  Predhodni postopek in postopek pred Sodiščem

39      Komisija je Kraljevini Nizozemski 15. maja 2009 poslala uradni opomin. V tem opominu je navedeno, da se z razpisno dokumentacijo, ki jo je provinca Severna Holandija objavila v okviru spornega naročila, krši Direktiva 2004/18, ker za čaj in kavo, ki ju je treba dobaviti, določa znaka kakovosti MAX HAVELAAR in EKO ali znake kakovosti, ki temeljijo na primerljivih ali enakih merilih, ker te znake kakovosti določa kot merilo za oddajo za sestavine in ker se v njej tehnična in strokovna zmožnost ponudnikov presoja na podlagi meril zmožnosti, ki ne ustrezajo zaprtemu sistemu, ki ga v zvezi s tem določa ta direktiva.

40      Kraljevina Nizozemska je v dopisu z dne 17. avgusta 2009 priznala, da je sporno naročilo vsebovalo vrzeli glede na navedeno direktivo, zaradi katerih pa naj nekateri morebitni zainteresirani gospodarski subjekti ne bi mogli biti postavljeni v slabši položaj, in je nasprotovala več očitkom Komisije.

41      Komisija je 3. novembra 2009 poslala tej državi članici obrazloženo mnenje, v katerem je ponovila že navedene očitke in jo pozvala, naj sprejme vse potrebne ukrepe za uskladitev s tem mnenjem v dveh mesecih od prejema.

42      Navedena država članica je v dopisu z dne 31. decembra 2009 izpodbijala utemeljenost stališča Komisije.

43      Komisija je zato vložila to tožbo.

44      Kraljevini Danski je bila s sklepom predsednika Sodišča z dne 11. februarja 2001 dovoljena intervencija v podporo predlogom Kraljevine Nizozemske. Ta je bila z umikom te intervencije seznanjena s sklepom predsednika tretjega senata Sodišča z dne 14. novembra 2011.

IV –  Tožba

45      Komisija v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

46      Prvi in tretji tožbeni razlog se nanašata na uporabo znakov kakovosti EKO in MAX HAVELAAR v tehnični specifikaciji spornega naročila za dobavo kave in čaja in meril za oddajo, ki se nanašajo na dobavo sestavin. Prvi tožbeni razlog je sestavljen iz dveh delov, ki se nanašata na kršitev odstavka 6 člena 23 Direktive 2004/18 glede uporabe znaka kakovosti EKO in odstavka 8 tega člena glede uporabe znaka kakovosti MAX HAVELAAR. Tretji tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 53(1) navedene direktive in temelji na dveh očitkih, in sicer Komisija trdi, da navedena določba nasprotuje uporabi znakov kakovosti in da zgoraj navedena znaka kakovosti nista bila povezana s predmetom zadevnega naročila.

47      Drugi tožbeni razlog se nanaša na zahtevo, da morajo ponudniki spoštovati „merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij“. Sestavljen je iz treh delov, ki se nanašajo na kršitev členov 44(2), prvi pododstavek, in 48 Direktive 2004/18, ker naj ta zahteva ne bi ustrezala nobeni od zahtev, ki jih ti določbi dovoljujeta, člena 44(2), drugi pododstavek, te direktive, ker naj navedena zahteva ne bi bila povezana s predmetom naročila, in zahteve po preglednosti, ki je določena v členu 2 te direktive, ker naj pojma „trajnostni nakupi“ in „družbeno odgovorno ravnanje podjetij“ ne bi bila dovolj jasna.

A –  Uvodne ugotovitve

1.     Uporabljivost Direktive 2004/18

48      Ugotoviti je treba, da je sporno naročilo za dobavo na podlagi najema ter vzdrževanje avtomatov za pijače in dobavo proizvodov, ki so potrebni za njihovo delovanje, javno naročilo blaga v smislu člena 1(2)(c) Direktive 2004/18.

49      Poleg tega Kraljevina Nizozemska ne izpodbija ocene Komisije, da je vrednost naročila 760.000 EUR. Ugotoviti je torej treba, da se ta direktiva uporablja za navedeno naročilo glede na pragove, določene v njenem členu 7.

2.     Obseg zahteve in želje, ki sta navedeni v okviru prvega in tretjega tožbenega razloga

50      Stranki se ne strinjata glede obsega zahteve in želje, ki sta navedeni v točkah 31 in 35 priloge A k razpisni dokumentaciji. Komisija s sklicevanjem na ti točki trdi, da se ta zahteva in želja ob upoštevanju točk 11 in 12 dodatnih pojasnil nanašata na to, da so zadevni proizvodi opremljeni z znakom kakovosti EKO in/ali MAX HAVELAAR ali vsaj z znakom, ki temelji na primerljivih ali enakih merilih. Kraljevina Nizozemska v nasprotju s tem meni, da iz oddelka II, točka 1.5, javnega razpisa in podpoglavja 1.3 razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik zahteval ali želel dobavo ekoloških proizvodov in proizvodov pravične trgovine in da so bili omenjena znaka kakovosti ali enakovredni znaki kakovosti navedeni le kot pojasnilo meril, ki jih je treba spoštovati.

51      Prvič, ugotoviti je treba, da razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati tako, kot jo razlaga Kraljevina Nizozemska.

52      V zvezi s tem je treba spomniti, da je treba obseg razpisne dokumentacije določiti s stališča morebitnih ponudnikov, ker je namen postopkov oddaje javnih naročil, določenih z Direktivo 2004/18, ravno to, da se tem ponudnikom s sedežem v Evropski uniji zagotovi dostop do javnih naročil, ki jih zanimajo (glej v tem smislu sodbo z dne 18. januarja 2007 v zadevi Auroux in drugi, C‑220/05, ZOdl., str. I‑385, točka 53). V obravnavanem primeru morebitni ponudniki niso mogli razumeti razpisne dokumentacije drugače, kot da se zadevna zahteva ali želja nanašata na imetništvo navedenih znakov kakovosti.

53      Te zahteve in ta želja so bile namreč navedene v prilogi k razpisni dokumentaciji, ki je vsebovala „Program zahtev“, ki so ga ponudniki v skladu s podpoglavjem 5.2, oddelek 1, morali izpolniti tako, kot je bil določen. Točki 31 in 35 navedenega programa sta izrecno in brez izjem napotovali na znaka kakovosti EKO in MAX HAVELAAR, pri čemer so bile izključene kakršne koli alternative, ki tudi v skladu s podpoglavjem 3.4 razpisne dokumentacije niso bile dopustne. V teh okoliščinah ni mogoče sprejeti, da je navedba – katere obseg ni natančno določen – da je „[p]omembno […], da želi provinca Severna Holandija povečati uporabo ekoloških proizvodov in proizvodov pravične trgovine v kavnih avtomatih“, ki je navedena v oddelku II, točka 1.5, javnega razpisa in v podpoglavju 1.3 razpisne dokumentacije – torej ne v delih dokumentacije o oddaji naročila, v katerih so navedene zahteve ali želje naročnika – pomenila, da se omenjeni zahteva in želja na splošno nanašata na to, da so zadevni proizvodi ekološki in da izhajajo iz pravične trgovine.

54      Drugič, pojasnilo – ki je bilo pozneje navedeno v točkah 11 in 12 dodatnih pojasnil – da so s to zahtevo in željo po znakih kakovosti EKO in MAX HAVELAAR zajeti tudi enakovredni znaki kakovosti, torej znaki kakovosti, ki temeljijo na enakih ali primerljivih merilih za dodelitev, na podlagi člena 39(2) Direktive 2004/18 ni mogoče upoštevati.

55      Čeprav lahko, kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 71 sklepnih predlogov, dodatne informacije o razpisni dokumentaciji in dodatnih dokumentih, ki so navedene v tej določbi, pojasnijo nekatere točke ali podajo nekatere informacije, pa namreč niti s popravki ne morejo spreminjati obsega bistvenih pogojev razpisa, v katere spadajo tehnične specifikacije in merila za oddajo, kot so bili navedeni v razpisni dokumentaciji, na katere so se zainteresirani gospodarski subjekti legitimno oprli ob sprejetju odločitve, da pripravijo ponudbo ali da se odpovejo postopku oddaje zadevnega naročila. To hkrati izhaja iz pojma „dodatne informacije“ iz navedenega člena 39(2) in kratkega, šestdnevnega roka, ki v skladu s to določbo lahko poteče med datumom sporočila teh informacij in končnim datumom za prejem ponudb.

56      V zvezi s tem načelo enakega obravnavanja in zahteva po preglednosti, ki izhaja iz njega, zahtevata, da so cilj in merila za oddajo naročil določeni ob začetku postopka oddaje (glej v tem smislu sodbo z dne 10. decembra 2009 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑299/08, ZOdl., str. I‑11587, točki 41 in 43).

57      Zato je treba ugotoviti, da je bilo v dokumentaciji o oddaji naročila, ki določa cilj naročila in merila za oddajo, določeno, da morata biti kava in čaj, ki ju je treba dobaviti, opremljena z znakom kakovosti EKO in MAX HAVELAAR, in da je bila v tej dokumentaciji navedena želja, da so sestavine, ki jih je treba dobaviti, opremljene z enakima znakoma kakovosti.

B –   Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 23(6) in (8) Direktive 2004/18 v zvezi s tehničnimi specifikacijami za kavo in čaj, ki ju je treba dobaviti

58      Prvi tožbeni razlog Komisije se nanaša na zahtevo, navedeno v točki 31 priloge A k razpisni dokumentaciji, da „provinca Severna Holandija uporablja znaka kakovosti MAX HAVELAAR in EKO za kavo in čaj“.

1.     Prvi del prvega tožbenega razloga: kršitev člena 23(6) Direktive 2004/18 zaradi uporabe znaka kakovosti EKO v tehničnih specifikacijah za kavo in čaj, ki ju je treba dobaviti

a)     Trditve strank

59      Komisija s prvim delom prvega tožbenega razloga v bistvu trdi, da zahteva, da morata biti kava in čaj, ki ju je treba dobaviti, opremljena z znakom kakovosti EKO ali drugim, enakovrednim znakom kakovosti, ki dokazuje, da sta ekološka proizvoda, pomeni opis značilnosti, ki so zahtevane za zadevne proizvode, in torej tehnično specifikacijo, ki jo določa člen 23 Direktive 2004/18. Vendar naj odstavek 6 tega člena, ki pod določenimi pogoji pri opredelitvi okoljskih značilnosti dopušča sklicevanje na znak kakovosti za okolje, kot je znak kakovosti EKO, ne bi omogočal, da se zahteva znak kakovosti za okolje kot tak.

60      Kraljevina Nizozemska meni, da je znak kakovosti EKO, ker ga gospodarski subjekti zadevnega sektorja dejavnosti na splošno poznajo, zaradi sklicevanja na Uredbo št. 2092/91 pri sestavljanju dokumentacije o oddaji naročila nedvoumno napotoval te gospodarske subjekte na ekološke proizvode. Običajno skrben zainteresirani gospodarski subjekt naj bi vsekakor lahko brez težav na internetu našel merila za ta znak kakovosti ali pa naročniku o tem postavil vprašanja. Zato naj bi bilo nerealno ugotoviti, da navedba znaka kakovosti EKO pomeni tveganje kršitve načela enakega obravnavanja, ker bi morebitni ponudnik lahko zaradi nerazumevanja te navedbe sklenil, da ga sporno naročilo ne zanima, ali dokončno zamudil rok za oddajo.

b)     Presoja Sodišča

61      Najprej je treba poudariti, da so lahko tehnične specifikacije v skladu s členom 23(3)(b) Direktive 2004/18 določene v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev, ki lahko vključujejo okoljske značilnosti. V skladu z uvodno izjavo 29 te direktive je lahko posamezna proizvodna metoda taka okoljska značilnost. Med strankama torej ni sporno, da je znak kakovosti EKO, ki temelji na okoljskih značilnostih in izpolnjuje pogoje, naštete v členu 23(6) Direktive 2004/18, „znak kakovosti za okolje“ v smislu te določbe. Provinca Severna Holandija je s tem, da je določila zahtevo glede značilnosti čaja in kave, ki ju je treba dobaviti, v povezavi s tem znakom, določila tehnično specifikacijo. Prvi del tožbenega razloga je torej treba obravnavati glede na zadnjenavedeno določbo.

62      Opozoriti je treba, da morajo naročniki v skladu s členom 2 Direktive 2004/18, ki določa načela za oddajo javnih naročil, obravnavati gospodarske subjekte enakopravno in nediskriminatorno ter delovati pregledno. Ta načela poudarjajo, da so tehnične specifikacije ključne z vidika nevarnosti diskriminacije v povezavi z njihovo izbiro in načinom njihove določitve. V členu 23(2) in (3)(b) ter v zadnjem stavku uvodne izjave 29 Direktive 2004/18 je tako poudarjeno, da morajo tehnične specifikacije omogočati enak dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odprtost javnih naročil konkurenci, da morajo biti dovolj natančne, da lahko ponudniki opredelijo predmet naročila, naročniki pa oddajo naročilo, in da jih je treba jasno navesti, tako da se lahko vsi ponudniki seznanijo z zajetimi zahtevami, ki jih določi naročnik. Člen 23(6) Direktive 2004/18 je treba med drugim razlagati ob upoštevanju teh ugotovitev.

63      Iz besedila prvega pododstavka te določbe izhaja, da ima naročnik glede zahtev okoljskih značilnosti možnost uporabiti podrobne specifikacije znaka kakovosti za okolje, ne pa samega znaka kakovosti za okolje. Zahteva natančnosti iz odstavka 3(b) člena 23 Direktive 2004/18, na katerega se sklicuje odstavek 6 navedenega člena, ki je izrecno navedena v zadnjem stavku uvodne izjave 29 te direktive, nasprotuje široki razlagi navedene določbe.

64      Da bi se olajšalo preverjanje izpolnjevanja teh zahtev, drugi pododstavek člena 23(6) naročnikom med drugim omogoča, da navedejo, da se predpostavlja, da so proizvodi, opremljeni z znakom kakovosti za okolje, katerega podrobne specifikacije so uporabili, v skladu z zadevnimi specifikacijami. Vendar drugi pododstavek ne širi obsega prvega pododstavka člena 23(6), ker navaja možnost uporabe samega znaka kakovosti za okolje šele na drugem mestu, in če je dokazano, da ustreza „tehničnim specifikacijam iz razpisne dokumentacije“.

65      Naročniki morajo namreč v skladu z drugim pododstavkom člena 23(6) Direktive 2004/18 sprejeti vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preizkusih priznanega organa.

66      Poleg tega je treba opozoriti, da čeprav lahko, kot trdi Kraljevina Nizozemska, naročnik upravičeno pričakuje, da so zainteresirani gospodarski subjekti razumno obveščeni in običajno skrbni, pa tako legitimno pričakovanje predpostavlja, da je naročnik sam jasno določil svoje zahteve (glej v tem smislu sodbo z dne 22. aprila 2010 v zadevi Komisija proti Španiji, C‑423/07, ZOdl., str. I‑3429, točka 58). To pričakovanje a fortiori ne more naročnikov razbremeniti obveznosti, ki jim jih nalaga Direktiva 2004/18.

67      Obveznost naročnika, da izrecno določi podrobne okoljske značilnosti, ki jih zahteva, čeprav uporabi značilnosti znaka kakovosti za okolje, je – ne da bi se ustvarjal prevelik formalizem – nujna za to, da se morebitnim ponudnikom omogoči sklicevanje na enoten uradni dokument naročnika, tako da niso prepuščeni negotovemu iskanju informacij in morebitnim razlikam med merili za kateri koli znak kakovosti za okolje v različnih obdobjih.

68      Poleg tega je treba poudariti, da ugovor Kraljevine Nizozemske, da bi bilo za navedbo podrobnih značilnosti treba našteti vse zahteve Uredbe št. 2092/91, ker znak kakovosti EKO obvešča o ekološkem načinu pridobivanja proizvodov, ki so opremljeni z njim, kar bi bilo veliko manj jasno kot napotitev na ta znak kakovosti, ni upošteven. Direktiva 2004/18 namreč načeloma ne nasprotuje temu, da javni razpis ali razpisna dokumentacija glede nekaterih tehničnih specifikacij napotuje na zakonske ali druge predpise, če je taka napotitev v praksi neizogibna in če so priložene vse morebitne dodatne navedbe, ki jih zahteva ta direktiva (glej po analogiji zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Španiji, točki 64 in 65). Tako lahko naročnik – ker je treba, kadar se v Uniji tržijo kmetijski proizvodi, ki so pridobljeni z ekološko proizvodnjo in se označujejo kot taki, spoštovati ureditev Unije na tem področju – ne da bi kršil pojem „tehnična specifikacija“ v smislu točke 1(b) Priloge VI k Direktivi 2004/18 ali člen 23(3) te direktive v razpisni dokumentaciji po potrebi navede, da mora biti proizvod, ki ga je treba dobaviti, v skladu z Uredbo št. 2092/91 ali katero koli poznejšo uredbo, ki to uredbo nadomešča.

69      Glede pojasnila, ki je bilo pozneje navedeno v točki 11 dodatnih pojasnil, da napotitev na znak kakovosti EKO zajema tudi enakovreden znak, je treba poleg tega, kar je bilo navedeno v točkah od 54 do 56 te sodbe, poudariti, da tako pojasnilo nikakor ne more nadomestiti določitve podrobnih tehničnih specifikacij, ki ustrezajo zadevnemu znaku.

70      Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da je provinca Severna Holandija s tem, da je v razpisni dokumentaciji zahtevala, da so nekateri proizvodi, ki jih je treba dobaviti, opremljeni z določenim znakom kakovosti za okolje, namesto da bi navedla podrobne specifikacije tega znaka kakovosti za okolje, določila tehnično specifikacijo, ki ni združljiva s členom 23(6) Direktive 2004/18. Prvi del prvega tožbenega razloga je zato utemeljen.

2.     Drugi del prvega tožbenega razloga: kršitev člena 23(8) Direktive 2004/18 zaradi uporabe znaka kakovosti MAX HAVELAAR pri tehnični specifikaciji za kavo in čaj, ki ju je treba dobaviti

a)     Trditve strank

71      Komisija z drugim delom prvega tožbenega razloga v bistvu trdi, da zahteva, da morata biti kava in čaj, ki ju je treba dobaviti, opremljena z znakom kakovosti MAX HAVELAAR ali enakovrednim znakom, ki dokazuje, da sta proizvoda pravične trgovine, pomeni opis značilnosti, ki so zahtevane za zadevne proizvode, in torej tehnično specifikacijo iz člena 23 Direktive 2004/18. Ta zahteva pa naj bi bila v nasprotju z odstavkom 8 tega člena, po katerem se tehnične specifikacije načeloma ne smejo „sklicevati na posamez[en] […] vir ali na določeni postopek ali na blagovne znamke, […] posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom oziroma bi s tem bila nekatera podjetja ali nekateri proizvodi izločeni“, ker navedeni znak kakovosti, ki je registrirana znamka, spada v vsako od teh skupin.

72      Kraljevina Nizozemska najprej izpodbija, da so merila za dodelitev znaka kakovosti MAX HAVELAAR zahteve, ki se nanašajo na proizvodni postopek ali metodo, in trdi, da gre za socialne pogoje za pridobitev proizvodov, ki jih je treba dobaviti pri izvedbi spornega naročila, ki spadajo med „pogoje za izvedbo naročil“ v smislu člena 26 Direktive 2004/18. Podredno in ob predpostavki, da so zahteve tega znaka tehnična specifikacija, izpodbija, da se uporabi člen 23(8) te direktive.

b)     Presoja Sodišča

73      Kot je bilo poudarjeno v točki 37 te sodbe, znak kakovosti MAX HAVELAAR označuje proizvode pravične trgovine, kupljene od organizacij malih proizvajalcev iz držav v razvoju, po pravični ceni in pod pogoji, ki so boljši od tržnih. Iz spisa je razvidno, da ta znak kakovosti temelji na štirih merilih, in sicer mora plačana cena pokriti vse stroške ter zajemati dodatek glede na ceno na trgu, proizvodnja mora biti predmet predhodnega financiranja, uvoznik pa mora vzdrževati dolgoročne poslovne odnose s proizvajalci.

74      Ugotoviti je treba, da taka merila ne ustrezajo opredelitvi pojma tehnične specifikacije iz točke 1(b) Priloge VI k Direktivi 2004/18, saj ta opredelitev temelji izključno na značilnosti samih proizvodov, njihove izdelave, pakiranja ali uporabe, ne pa na pogojih, pod katerimi jih je dobavitelj pridobil od proizvajalca.

75      Spoštovanje teh meril pa spada v okvir „pogojev za izvedbo naročil“ v smislu člena 26 te direktive.

76      V skladu s tem členom se namreč pogoji za izvedbo naročila med drugim lahko nanašajo na socialne vidike. Zahteva, da čaj in kavo, ki ju je treba dobaviti, pridelajo mali proizvajalci iz držav v razvoju, s katerimi so vzpostavljeni poslovni odnosi, ki so za njih ugodnejši, je tak pogoj. Zato je treba zakonitost takega pogoja preizkusiti glede na navedeni člen 26.

77      Vendar je treba ugotoviti, da je Komisija v predhodnem postopku in vlogi, s katero se postopek začne, izpodbijala zadevni pogoj razpisne dokumentacije izključno na podlagi člena 23(8) Direktive 2004/18 in da je šele v repliki trdila, da se argumentacija, podana v zvezi s tem, smiselno uporablja za pogoj za izvedbo, ki ga ureja člen 26 te direktive.

78      Ker pa je predmet tožbe, ki temelji na členu 258 PDEU, omejen s predhodnim postopkom, določenim v tem členu, mora ta tožba temeljiti na istih razlogih in trditvah, kot so navedeni v obrazloženem mnenju, tako da očitek, ki ni bil naveden v obrazloženem mnenju, v fazi postopka pred sodiščem ni dopusten (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 9. februarja 2006 v zadevi Komisija proti Združenemu kraljestvu, C‑305/03, ZOdl., str. I‑1213, točka 22 in navedena sodna praksa).

79      Drugi del prvega tožbenega razloga je zato treba zavrniti kot nedopusten.

C –  Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 53(1) Direktive 2004/18 v zvezi z merili za oddajo, ki se nanašajo na sestavine, ki jih je treba dobaviti

80      Tretji tožbeni razlog je povezan s prvim, ker se Komisija v njem sklicuje na znaka kakovosti EKO in MAX HAVELAAR iz dokumentacije o oddaji naročila, vendar tokrat kot merilo za oddajo v smislu člena 53 Direktive 2004/18.

81      Najprej je treba spomniti, da je, kot je bilo razsojeno v točkah od 51 do 57 te sodbe, provinca Severna Holandija s sklicevanjem na dokumentacijo o oddaji naročila, ki določa merila za oddajo tega naročila, določila merilo za oddajo, v skladu s katerim morajo biti sestavine, ki jih je treba dobaviti, opremljene z znakoma kakovosti EKO in/ali MAX HAVELAAR.

1.     Trditve strank

82      Komisija v bistvu trdi, da se s takim merilom za oddajo dvakrat krši člen 53 Direktive 2004/18. Prvič, to merilo naj ne bi bilo povezano s predmetom naročila, ker naj se merila za znaka kakovosti EKO in MAX HAVELAAR ne bi nanašala na same proizvode, ki jih je treba dobaviti, ampak na splošno politiko ponudnikov, zlasti v zvezi z znakom kakovosti MAX HAVELAAR. Drugič, navedeno merilo naj ne bi bilo združljivo z zahtevami na področju enakega dostopa, nediskriminacije in preglednosti, ker naj bi morebitne tuje ponudnike ali ponudnike, katerih proizvodi niso bili opremljeni z znakom kakovosti EKO in/ali MAX HAVELAAR, postavljalo v manj ugoden položaj.

83      Kraljevina Nizozemska meni, da je sporno merilo za oddajo naročila pregledno, objektivno in nediskriminatorno. Navedena znaka kakovosti naj bi bila namreč gospodarskim subjektom zadevnega sektorja dobro poznana, temeljila naj bi na merilih, ki izhajajo iz ureditve Unije na področju ekološke proizvodnje kmetijskih proizvodov (glede znaka kakovosti EKO) ali pa jih je določil organ, ki dodeljuje znak kakovosti, in so potencialno dostopna vsem zainteresiranim gospodarskim subjektom (glede znaka kakovosti MAX HAVELAAR), običajno skrben morebitni ponudnik pa naj bi se o navedenih merilih vsekakor lahko brez težav informiral. Poleg tega naj Direktiva 2004/18 glede merila za oddajo ne bi določala enakih obveznosti kot za tehnične specifikacije, kakor so določene v členu 23 te direktive, ker naj, logično, ne bi bilo zahtevano, da lahko vsi ponudniki izpolnijo merila za oddajo. Nazadnje naj bi bilo sporno merilo za oddajo povezano s predmetom naročila, ki se med drugim nanaša na dobavo ekoloških proizvodov in proizvodov pravične trgovine, izpolnitev tega merila pa naj bi odražala kakovost ponudb, na podlagi katere je mogoče oceniti največjo vrednost za uporabljena javna sredstva.

2.     Presoja Sodišča

84      Prvič, poudariti je treba, da se mora naročnik v skladu s členom 53(1)(a) Direktive 2004/18, če se tako kot v obravnavanem primeru odloči oddati naročilo ponudniku, o katerem meni, da je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, opreti na različna merila, ki jih mora sam določiti ob spoštovanju zahtev te direktive, saj mogoča merila v navedeni določbi, kot izhaja iz uporabe besedne zveze „na primer“, niso našteta taksativno.

85      Člen 53 Direktive 2004/18 je razložen v uvodni izjavi 46 te direktive, v kateri je v tretjem in četrtem odstavku pojasnjeno, da so merila za oddajo načeloma lahko ne le ekonomska, ampak tudi kvalitativna. Tako so med primeri, navedenimi v odstavku 1(a) tega člena, tudi okoljske značilnosti. Kakor je poudarila generalna pravobranilka v točki 103 sklepnih predlogov, lahko v skladu s četrtim odstavkom navedene uvodne izjave „[n]aročnik […] pod enakimi pogoji uporabi merila, katerih cilj je izpolniti socialne zahteve, zlasti kot odgovor na potrebe, navedene v razpisni dokumentaciji naročila, ter potrebe prikrajšanih skupin ljudi, katerim pripadajo tiste osebe, ki prejemajo/uporabljajo gradnje, dobave blaga in storitve“. Zato je treba ugotoviti, da lahko naročniki izberejo tudi merila za oddajo, ki temeljijo na socialnih vidikih, ki se lahko nanašajo na uporabnike ali prejemnike gradnje, dobave blaga in storitev, ki so predmet naročila, in tudi na druge osebe.

86      Drugič, člen 53(1)(a) Direktive 2004/18 določa, da so merila za oddajo vezana na predmet naročila. V zvezi s tem je v tretjem odstavku uvodne izjave 46 te direktive pojasnjeno, da je „[d]oločitev teh meril […] odvisna od predmeta naročila, ker morajo omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v vsaki ponudbi, glede na predmet naročila, kakor je definiran v tehničnih specifikacijah, ter največje vrednosti za uporabljena javna sredstva vsake ponudbe, ki jo je treba oceniti“, saj je „ekonomsko najugodnejša ponudba“ tista, ki „zagotavlja največjo vrednost za uporabljena javna sredstva“.

87      Tretjič, spoštovanje načel enakosti, nediskriminacije in preglednosti, kot izhaja iz prvega in četrtega odstavka te uvodne izjave, nalaga, da so merila za oddajo objektivna, kar zagotavlja, da sta primerjava in ocena ponudb opravljeni objektivno in torej v pogojih učinkovite konkurence. To ne bi bilo tako, če bi imel naročnik na podlagi meril neomejeno svobodo izbire (glede ustreznih določb direktiv pred Direktivo 2004/18 glej sodbo z dne 17. septembra 2002 v zadevi Concordia Bus Finland, C‑513/99, Recueil, str. I‑7213, točka 61 in navedena sodna praksa).

88      Četrtič in nazadnje, ta načela, kot je poudarjeno v drugem odstavku navedene uvodne izjave, nalagajo naročniku, da v vsaki fazi postopka oddaje javnega naročila zagotavlja spoštovanje načela enakega obravnavanja morebitnih ponudnikov in načelo preglednosti meril za oddajo, ki morajo biti določena tako, da omogočajo vsem ponudnikom, ki so razumno obveščeni in običajno skrbni, da razumejo njihov natančen obseg in jih torej razlagajo enako (glede ustreznih določb direktiv pred Direktivo 2004/18 glej zlasti sodbo z dne 4. decembra 2003 v zadevi EVN in Wienstrom, C‑448/01, Recueil, str. I‑14527, točke od 56 do 58).

89      Za presojo utemeljenosti očitkov glede neobstoja zadostne zveze med spornim merilom za oddajo in predmetom naročila je treba upoštevati merila za dodelitev znakov kakovosti EKO in MAX HAVELAAR. Ta merila, kot izhaja iz točk 34 in 37 te sodbe, opredeljujejo ekološke proizvode in proizvode pravične trgovine. Glede načina ekološke proizvodnje, opredeljenega v predpisih Unije, in sicer v upoštevnem obdobju obravnavanega primera, je bilo v drugi in deveti uvodni izjavi Uredbe št. 2092/91 navedeno, da ta način proizvodnje daje prednost varstvu okolja med drugim zato, ker določa pomembne omejitve glede uporabe gnojil in pesticidov. Glede pravične trgovine iz navedene točke 37 izhaja, da je namen meril, ki jih je določila fundacija, ki dodeljuje znak kakovosti MAX HAVELAAR, dati prednost malim proizvajalcem iz držav v razvoju, tako da se z njimi vzpostavi poslovni odnos, v katerem se upoštevajo dejanske potrebe teh proizvajalcev, in ne le pravila trga. Iz navedenega izhaja, da se sporno merilo za oddajo nanaša na okoljske in socialne značilnosti, ki spadajo na področje uporabe člena 53(1)(a) Direktive 2004/18.

90      Poleg tega je treba ugotoviti, da se v skladu z opisom naročila iz podpoglavja 1.4 razpisne dokumentacije to naročilo med drugim nanaša na dobavo kave, čaja in drugih sestavin, potrebnih za pripravo napitkov, ki se ponujajo v avtomatih. Iz besedila spornih meril za oddajo je razvidno tudi, da se nanašajo samo na sestavine, ki jih je treba dobaviti v okviru navedenega naročila, splošna nakupovalna politika ponudnikov pa ni omenjena. Ta merila se torej nanašajo na proizvode, katerih dobava je del navedenega naročila.

91      Nazadnje, kot izhaja iz točke 110 sklepnih predlogov generalne pravobranilke, se ne zahteva, da se merilo za oddajo nanaša na bistveno značilnost proizvoda, torej na element, ki je fizično del proizvoda. Tako je Sodišče v točki 34 zgoraj navedene sodbe EVN in Wienstrom razsodilo, da ureditev Unije na področju javnih naročil ne nasprotuje temu, da naročnik pri naročilu za dobavo elektrike uporabi merilo za oddajo, da mora biti elektrika proizvedena z uporabo obnovljivih virov energije. Načeloma torej nič ne nasprotuje temu, da se tako merilo nanaša na to, da gre za proizvod pravične trgovine.

92      Ugotoviti je torej treba, da ima sporno merilo za oddajo zvezo s predmetom zadevnega naročila, ki je zahtevana v členu 53(1)(a) Direktive 2004/18, zato očitek Komisije v zvezi s tem ni utemeljen.

93      Glede očitka, da je provinca Severna Holandija kot merilo za oddajo določila točno določene znake kakovosti, je treba poudariti, da je naročnik v skladu s točko 35 priloge A k razpisni dokumentaciji določil, da če imajo sestavine, ki jih je treba dobaviti, znak kakovosti EKO in/ali MAX HAVELAAR, to prinese določeno število točk pri ocenjevanju ponudb, ki si konkurirajo v postopku oddaje naročila. Ta pogoj je treba obravnavati glede na zahtevi jasnosti in objektivnosti, ki sta v zvezi s tem naloženi naročniku.

94      Zakonodajalec Unije je glede uporabe znakov kakovosti v posebnih primerih navedel nekatere natančne informacije glede uporabe teh zahtev v tehničnih specifikacijah. Kot izhaja iz točk od 62 do 65 te sodbe, je zakonodajalec v odstavku 3(b) člena 23 Direktive 2004/18 najprej določil, da morajo biti te specifikacije dovolj natančne, da lahko ponudniki opredelijo predmet naročila, naročniki pa oddajo naročilo, nato pa v odstavku 6 tega člena naročnikom dovolil uporabo meril znakov kakovosti za okolje za določitev nekaterih značilnosti proizvoda, ne pa tudi, da se kot tehnična specifikacija določi sam znak kakovosti za okolje, saj je tega mogoče uporabiti le kot predpostavko, da z njim opremljeni proizvodi izpolnjujejo tako določene značilnosti, pri čemer se lahko uporabijo tudi vsi drugi primerni dokazi.

95      V nasprotju s tem, kar trdi Kraljevina Nizozemska, ni nobenega razloga za sklepanje, da načela enakosti, nediskriminiranja in preglednosti vodijo do različnih posledic glede meril oddaje, ki so tudi bistveni pogoji javnega naročila, saj bodo odločilna pri izbiranju ponudbe med tistimi, ki ustrezajo zahtevam, ki jih je navedel naročnik v tehničnih specifikacijah.

96      Glede pojasnila, ki je bilo navedeno pozneje v točki 12 dodatnih pojasnil, da napotitev na znaka kakovosti EKO in MAX HAVELAAR zajema tudi enakovredne znake kakovosti, je treba poleg tega, kar je bilo navedeno v točkah od 54 do 56 te sodbe, poudariti, da tako pojasnilo nikakor ne more nadomestiti pojasnil o merilih za zadevne znake kakovosti.

97      Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da je provinca Severna Holandija s tem, da je v razpisni dokumentaciji določila, da če so sestavine, ki jih je treba dobaviti, opremljene z znakom kakovosti EKO in/ali MAX HAVELAAR, to prinese določeno število točk pri izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe, medtem ko ni niti naštela meril za te znake kakovosti niti določila, da se lahko z vsakim primernim dokazom dokaže, da proizvod izpolnjuje ta merila za znake kakovosti, določila merilo oddaje, ki ni združljivo s členom 53(1)(a) Direktive 2004/18. Zato je tretji tožbeni razlog utemeljen.

D –  Drugi tožbeni razlog: kršitev členov 2, 44(2) in 48 Direktive 2004/18 v zvezi z zahtevo, ki se nanaša na spoštovanje meril „trajnostnih nakupov“ in „družbeno odgovornega ravnanja“

98      Drugi tožbeni razlog, ki je sestavljen iz treh delov, se nanaša na zahtevo iz podpoglavja 4.4, oddelek 4, točka 2, razpisne dokumentacije, namreč, da mora naročnik v bistvu spoštovati „merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij“, med drugim s prispevanjem k bolj trajnostnemu trgu kave ter ekološko, družbeno in ekonomsko odgovorni proizvodnji kave, pri tem pa so bili ponudniki pozvani, naj navedejo, kako navedena merila izpolnjujejo.

1.     Trditve strank

99      Komisija s prvim delom tega tožbenega razloga trdi, da zadevna zahteva vsebuje minimalno raven tehnične zmožnosti in je v nasprotju s členoma 44(2), prvi pododstavek, in 48 Direktive 2004/18, ker ne vsebuje meril, navedenih v zadnjenavedenem členu, ki določa zaprti sistem. Kraljevina Nizozemska najprej trdi, da je ta zahteva v resnici pogoj za izvedbo naročila, ki ga ureja člen 26 te direktive. Podredno meni, da je navedena zahteva del sistema, ki ga vzpostavlja člen 48, pri tem pa se sklicuje na njegov odstavek 2(c), v katerem so navedeni opis tehničnih sredstev, ukrepi, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, in sredstva podjetja za študije in raziskave. S to zahtevo naj bi ponudnik dokazal, da lahko izpolni naročilo v skladu s strožjimi kvalitativnimi merili.

100    Drugi del tega tožbenega razloga se nanaša na kršitev člena 44(2), drugi pododstavek, Direktive 2004/18 zaradi neobstoja zadostne zveze med sporno zahtevo in zadevnim predmetom naročil, kar država članica – tožena stranka – izpodbija, ker meni, da so trajnostni nakupi in družbeno odgovorno ravnanje podjetij povezani z naročilom, ki se med drugim nanaša na dobavo kave in čaja, ki sta ekološka proizvoda in proizvoda pravične trgovine.

101    Komisija s tretjim delom navedenega tožbenega razloga trdi, da gre za kršitev člena 2 Direktive 2004/18, ker obseg pojmov „trajnostni nakupi“ in „družbeno odgovorno ravnanje podjetij“ ni dovolj jasen. Kraljevina Nizozemska meni, da to ni tako, med drugim zato, ker ta pojma razume vsak običajno obveščen podjetnik in ker je poleg tega v zvezi z njima na internetu zelo veliko informacij.

2.     Presoja Sodišča

a)     Opredelitev zadevne določbe razpisne dokumentacije

102    Stranki se ne strinjata glede opredelitve sporne zahteve, da morajo ponudniki spoštovati „merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij“, med drugim s prispevanjem k bolj trajnostnemu trgu kave in ekološko, socialno in ekonomsko odgovorni proizvodnji kave. Komisija trdi, da se ta zahteva nanaša na splošno politiko ponudnikov in zato spada v tehnično in strokovno zmožnost v smislu člena 48 Direktive 2004/18. Kraljevina Nizozemska v nasprotju s tem meni, da se navedena zahteva uporablja za sporno naročilo, tako da gre za pogoj izvedbe naročila v smislu člena 26 te direktive.

103    Zadnje trditve ni mogoče sprejeti. Sporna določba je namreč navedena v četrtem oddelku podpoglavja 4.4 razpisne dokumentacije z naslovom „Zahteve glede sposobnosti/minimalne ravni“, ki med drugim ustreza izrazoslovju iz naslova in iz odstavka 2 člena 44 Direktive 2004/18, ki napotuje na člena 47 in 48 te direktive, naslovljena „Ekonomski in finančni položaj“ in „Tehnična in/ali poklicna sposobnost“. Poleg tega se prvi trije oddelki tega podpoglavja nanašajo na minimalne ravni zahtev naročnika glede prometa, zavarovanja poklicne odgovornosti in izkušenj ponudnikov, ki so izrecno navedene v teh členih 47 in 48. Poleg tega so bile „zahteve glede sposobnosti“ v uvodnem delu razpisne dokumentacije opredeljene kot zahteve, ki so izražene bodisi kot razlogi za izključitev bodisi kot minimalne ravni, ki jih mora ponudnik izpolniti, zato da se njegova ponudba obravnava, tako da so te zahteve ločene od same ponudbe. Nazadnje, zadevna zahteva je bila oblikovana na splošno, in ne izrecno v povezavi s spornim naročilom.

104    Iz teh ugotovitev izhaja, da morebitni ponudniki te zahteve niso mogli razumeti drugače, kot da se nanaša na minimalno raven poklicne sposobnosti, ki jo zahteva naročnik v smislu člena 44(2) in 48 Direktive 2004/18. Zato je treba navedeno zahtevo obravnavati z vidika teh določb.

b)     Zatrjevana kršitev členov 44(2) in 48 Direktive 2004/18

105    V členu 48 Direktive 2004/18 so, kakor izhaja iz odstavkov 1 in 6, taksativno našteti elementi, na podlagi katerih lahko naročnik oceni in preveri tehnično in poklicno sposobnost ponudnikov. Dalje, čeprav člen 44(2) te direktive nalaga naročniku, naj določi minimalno raven sposobnosti, ki jo mora ponudnik izpolniti, zato da je njegova ponudba obravnavana v postopku oddaje naročila, je ta raven na podlagi prvega odstavka zadnjenavedene določbe lahko določena le s sklicevanjem na elemente, naštete v navedenem členu 48, ki ureja tehnično in poklicno sposobnost.

106    Zahteva, da je treba spoštovati „merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij“, se v nasprotju s tem, kar trdi Kraljevina Nizozemska, ne nanaša na nobenega od teh elementov.

107    Zlasti ni mogoče informacij, ki jih je treba navesti v skladu s to zahtevo, torej navedbe „kako [ponudnik] izpolnjuje merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja [in] prispeva k bolj trajnostnemu trgu kave in okoljsko, socialno in ekonomsko odgovorni proizvodnji kave“, enačiti z „opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih dobavitelj ali ponudnik storitev uporabljata za zagotovitev kakovosti, ter sredstev podjetja za študije in raziskave“, navedenim v členu 48(2)(c) Direktive 2004/18. Izraz „kakovost“, ki ni uporabljen samo v tej določbi, ampak tudi v točkah (b), (d) in (j) istega odstavka, je treba namreč v kontekstu navedenega člena 48 razlagati kakor tehnično kakovost storitev ali dobave podobnega tipa, kot je tip storitev ali dobave, ki je predmet zadevnega naročila, ker ima naročnik pravico od ponudnikov zahtevati, da ga obvestijo o tem, kako preverjajo in zagotavljajo kvaliteto storitev in dobave, na način, določen v navedenih točkah.

108    Iz zgornjih ugotovitev izhaja, da je provinca Severna Holandija s tem, da je v zahtevah glede zmožnosti in minimalne ravni sposobnosti, navedenih v razpisni dokumentaciji, določila pogoj, da morajo ponudniki spoštovati merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij in navesti, kako spoštujejo ta merila in prispevajo k bolj trajnostnemu trgu kave in okoljsko, socialno in ekonomsko odgovorni proizvodnji kave, določila minimalno raven tehnične sposobnosti, ki jo člena 44(2) in 48 Direktive 2004/18 ne dovoljujeta. Prvi del drugega tožbenega razloga je zato utemeljen.

c)     Zatrjevana kršitev člena 2 Direktive 2004/18

109    Načelo preglednosti zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako in da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo (glej zlasti sodbo z dne 29. aprila 2004 v zadevi Komisija proti CAS Succhi di Frutta, C‑496/99 P, Recueil, str. I‑3801).

110    Ugotoviti je treba, kot je generalna pravobranilka poudarila v točki 146 sklepnih predlogov, da zahteve glede spoštovanja „meril glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij“ in obveznosti „prispeva[ti] k bolj trajnostnemu trgu kave in okoljsko, socialno in ekonomsko odgovorni proizvodnji kave“ niso dovolj jasne, natančne in nedvoumne, da bi vsak razumno obveščen in običajno skrben ponudnik lahko zagotovo in v celoti vedel, katera merila vsebujejo te zahteve. Enako in a fortiori velja za zahtevo, da morajo ponudniki v ponudbi navesti „kako izpolnjuje[jo]“ navedena merila in „kako prispeva[jo]“ k uresničitvi ciljev, ki jih je naročnik navedel v zvezi s trgom in proizvodnjo kave, ne da bi jim dal natančne podatke glede informacij, ki jih morajo predložiti.

111    Provinca Severna Holandija je torej s tem, da je ponudnikom v razpisni dokumentaciji naložila, da spoštujejo „merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij“ in „prispeva[jo] k bolj trajnostnemu trgu kave in okoljsko, socialno in ekonomsko odgovorni proizvodnji kave“ ter navesti, „kako izpolnjuje[jo]“ navedena merila in „kako prispeva[jo]“ k uresničitvi ciljev, ki jih je naročnik navedel v zvezi s trgom in proizvodnjo kave, oblikovala določbo, s katero ne spoštuje obveznosti preglednosti, ki jo določa člen 2 Direktive 2004/18.

112    Zato iz vseh zgornjih ugotovitev izhaja, da ker je provinca Severna Holandija pri oddaji javnega naročila za dobavo in upravljanje kavnih avtomatov, ki je bilo predmet razpisa, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije 16. avgusta 2008:

–        določila tehnično specifikacijo, ki ni združljiva s členom 23(6) Direktive 2004/18, saj je zahtevala, da so nekateri proizvodi, ki jih je treba dobaviti, opremljeni z določenim znakom kakovosti za okolje, namesto da bi navedla podrobne specifikacije;

–        določila merila oddaje, ki niso združljiva s členom 53(1)(a) te direktive, saj je določila, da če so sestavine, ki jih je treba dobaviti, opremljene s posebnimi znaki, to prinese določeno število točk pri izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe, medtem ko ni niti naštela meril za te znake kakovosti niti določila, da se lahko z vsakim primernim dokazom dokaže, da proizvod izpolnjuje ta merila;

–        določila minimalno raven tehnične sposobnosti, ki jo člena 44(2) in 48 navedene direktive ne dovoljujeta, saj je v zahtevah glede zmožnosti in minimalne ravni sposobnosti, navedenih v razpisni dokumentaciji, določila pogoj, da morajo ponudniki spoštovati „merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij“ in navesti, kako spoštujejo ta merila in „prispeva[jo] k bolj trajnostnemu trgu kave in okoljsko, socialno in ekonomsko odgovorni proizvodnji kave“, in

–        sprejela določbo, s katero krši obveznost preglednosti, navedeno v členu 2 te direktive, saj je določila pogoj, da morajo ponudniki spoštovati „merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij“ in navesti, kako spoštujejo ta merila in „prispeva[jo] k bolj trajnostnemu trgu kave in okoljsko, socialno in ekonomsko odgovorni proizvodnji kave“,

Kraljevina Nizozemska ni izpolnila obveznosti iz zgoraj navedenih določb. Iz teh ugotovitev izhaja tudi, da je treba tožbo v preostalem zavrniti.

V –  Stroški

113    V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker je Komisija predlagala, naj se Kraljevini Nizozemski naloži plačilo stroškov, in ker ta z večino predlogov ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

1.      Ker je provinca Severna Holandija pri oddaji javnega naročila za dobavo in upravljanje kavnih avtomatov, ki je bilo predmet razpisa, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije 16. avgusta 2008:

–        določila tehnično specifikacijo, ki ni združljiva s členom 23(6) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1422/2007 z dne 4. decembra 2007, saj je zahtevala, da so nekateri proizvodi, ki jih je treba dobaviti, opremljeni z določenim znakom kakovosti za okolje, namesto da bi navedla podrobne specifikacije;

–        določila merila oddaje, ki niso združljiva s členom 53(1)(a) navedene direktive, saj je določila, da če so sestavine, ki jih je treba dobaviti, opremljene s posebnimi znaki, to prinese določeno število točk pri izbiri ekonomsko najugodnejše ponudbe, medtem ko ni niti naštela meril za te znake kakovosti niti določila, da se lahko z vsakim primernim dokazom dokaže, da proizvod izpolnjuje ta merila;

–        določila minimalno raven tehnične sposobnosti, ki jo člena 44(2) in 48 te direktive ne dovoljujeta, saj je v zahtevah glede zmožnosti in minimalne ravni sposobnosti, navedenih v razpisni dokumentaciji, ki je uporabljiva v okviru navedenega naročila, določila pogoj, da morajo ponudniki spoštovati „merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij“ in navesti, kako spoštujejo ta merila in „prispeva[jo] k bolj trajnostnemu trgu kave in okoljsko, socialno in ekonomsko odgovorni proizvodnji kave“, in

–        sprejela določbo, s katero krši obveznost preglednosti, navedeno v členu 2 te direktive, saj je določila pogoj, da morajo ponudniki spoštovati „merila glede trajnostnih nakupov in družbeno odgovornega ravnanja podjetij“ in navesti, kako spoštujejo ta merila in „prispeva[jo] k bolj trajnostnemu trgu kave in okoljsko, socialno in ekonomsko odgovorni proizvodnji kave“,

Kraljevina Nizozemska ni izpolnila obveznosti iz zgoraj navedenih določb.

2.      Tožba se v preostalem zavrne.

3.      Kraljevini Nizozemski se naloži plačilo stroškov.

Podpisi


* Jezik postopka: nizozemščina.