Language of document : ECLI:EU:T:2011:45

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)

z dne 17. februarja 2011(*)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti F1‑LIVE – Prejšnje figurativna znamka Skupnosti, nacionalne besedne znamke in mednarodna besedna znamka F1 in F1 Formula 1 – Zavrnitev ugovora s strani odbora za pritožbe – Relativni razlogi za zavrnitev – Člen 8(1)(b) in (5) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) in (5) Uredbe (ES) št. 207/2009)“

V zadevi T‑10/09,

Formula One Licensing BV s sedežem v Rotterdamu (Nizozemska), ki jo zastopata B. Klingberg in K. Sandberg, odvetnika,

tožeča stranka,

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa A. Folliard-Monguiral, zastopnik,

tožena stranka,

intervenientka pred Splošnim sodiščem, ki ji je bilo dovoljeno, da vstopi v postopek namesto družbe Racing‑Live SAS, druge stranke v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, je

Global Sports Media Ltd s sedežem v Hamiltonu (Bermudi), ki sta jo sprva zastopala T. de Haan in J.‑J. Evrard, nato Me T. de Haan, odvetnik,

zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 16. oktobra 2008 (zadeva R 7/2008‑1), ki se nanaša na postopek z ugovorom med družbama Racing-Live SAS in Formula One Licensing BV,

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi M. E. Martins Ribeiro, predsednica, S. Papasavvas in N. Wahl (poročevalec), sodnika,

sodna tajnica: K. Pocheć, administratorka,

na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 14. januarja 2009,

na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. marca 2009,

na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 10. aprila 2009,

na podlagi obravnave z dne 10. junija 2010

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Družba Racing‑Live SAS je 13. aprila 2004 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)), vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.

2        Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je prikazan figurativni znak:

Image not found

3        Izdelki in storitve, za katere se je zahtevala registracija, spadajo v razrede 16, 38 in 41 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo tem opisom:

–        razred 16: „Revije, pamfleti, knjige; vsi ti izdelki se nanašajo na področje formule 1“;

–        razred 38: „Obveščanje in razširjanje knjig, revij in časopisov prek računalniških terminalov; vsi ti izdelki se nanašajo na področje formule 1“;

–        razred 41: „Objavljanje elektronskih knjig, revij in periodičnih revij; informiranje o prireditvah; organizacija tekmovanj na internetu; rezerviranje vstopnic za predstave; spletne igre; vsi ti izdelki se nanašajo na področje formule 1“.

4        Ta zahteva za registracijo je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 5/2005 z dne 31. januarja 2005.

5        Tožeča stranka, družba Formula One Licensing BV, je 2. maja 2005 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke zaradi verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 207/2009).

6        Ugovor je temeljil zlasti na teh prejšnjih registracijah:

–        tri registracije besednega znaka F1: ta znak je bil predmet mednarodne registracije št. 732134 z dne 20. decembra 1999 za izdelke in storitve iz razredov 16, 38 in 41, ki učinkuje na Danskem, v Nemčiji, v Španiji, v Franciji, v Italiji in na Madžarskem ter pokriva med drugim izdelke in storitve, na katere se nanaša prijavljena znamka, nemške registracije št. 30007412 z dne 10. maja 2000 za storitve iz razreda 41, ki ustrezajo temu opisu: „organizacija športnih prireditev“, in registracije Združenega kraljestva št. 2277746D z dne 13. avgusta 2001 za izdelke in storitve iz razredov 16 (papir, karte, karton, tiskarski, slikarski in risarski seti, katalogi) in 38 (telekomunikacijske storitve; elektronsko prenašanje podatkov, slik in zvoka prek informacijskih terminalov in mrež);

–        registracija spodaj prikazane figurativne znamke Skupnosti št. 631531 z dne 19. maja 2003 za izdelke in storitve iz razredov 16, 38 in 41, ki med drugim zadevajo izdelke in storitve, na katere se nanaša prijavljena znamka:

Image not found

7        Ugovor je temeljil na vseh izdelkih in storitvah, zajetih s prejšnjimi znamkami, in je bil vložen zoper vse izdelke, ki jih označuje prijavljena znamka.

8        Tožeča stranka se je sklicevala na velik razlikovalni učinek vseh znamk, katerih imetnica je, zaradi njihove večletne uporabe v zvezi z različnimi izdelki in storitvami.

9        Oddelek za ugovore UUNT je z odločbo z dne 17. oktobra 2007, v kateri se je oprl zgolj na prejšnjo mednarodno registracijo št. 732134, zavrnil prijavo znamke Skupnosti. Ugotovil je, da obstaja podobnost ali enakost med izdelki in storitvami, ki jih označujeta nasprotujoči si znamki, in srednja stopnja podobnosti med nasprotujočima si znakoma, ter da zato obstaja verjetnost zmede med nasprotujočima si znamkama v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.

10      Intervenientka je 14. decembra 2007 na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 (postali členi od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009) pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.

11      Prvi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 16. oktobra 2008 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) razveljavil odločbo oddelka za ugovore. Ugotovil je, da čeprav obstaja enakost ali podobnost med zadevnimi izdelki in storitvami, med prijavljeno znamko in znamkami, katerih imetnica je tožeča stranka, ni verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, ker med nasprotujočimi si znaki obstajajo očitne razlike. Odbor za pritožbe je poleg tega menil, da upoštevna javnost, ki je sestavljena iz običajnih potrošnikov in poklicnih uporabnikov, kombinacijo črke „f“ in številke „1“ razume kot generično označbo kategorije dirkalnih avtomobilov in, v širšem pomenu, dirk s temi avtomobili. Odbor za pritožbe je sklenil, da se ugled prejšnjih znamk nanaša samo na element „f1“ znamke, registrirane pod št. 631531.

12      Odbor za pritožbe je glede člena 8(5) Uredbe št. 40/94 menil, da čeprav lahko prejšnja figurativna znamka posreduje podobo najsodobnejše tehnologije, ekskluzivnosti in razkošja, to podobo posreduje samo logotip F1. Vendar naj bi le malo potrošnikov okrajšavi „F1“ pripisovalo razlikovalni učinek, razen če je ob njej tudi navedeni logotip. Glede tega je odbor za pritožbe navedel, da noben element prijavljene znamke javnosti ne spominja na ta logotip in da zato prijavljena znamka ne bo izkoriščala prejšnjih znamk, ne bo škodila ugledu navedenih znamk, niti ne bo omogočala imetniku, da se neupravičeno okoristi z njihovo pozitivno podobo.

 Postopek in predlogi strank

13      Tožeča stranka je 14. januarja 2009 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

14      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo razveljavi;

–        UUNT naloži plačilo stroškov;

–        intervenientki naloži plačilo stroškov, nastalih v okviru postopka pred UUNT.

15      UUNT in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

16      Družbi Racing-Live in Global Sports Media Ltd sta s sporočilom z dne 8. junija 2010, poslanim po telefaksu, obvestili Splošno sodišče, da je prva prijavljeno znamko (F1‑LIVE) prenesla na drugo, in predlagali, naj se družbi Global Sports Media kot novi imetnici navedene znamke dovoli, da stopi v zadevni postopek namesto začetne imetnice. Ker je UUNT na obravnavi navedel, da ne ugovarja predlogu za zamenjavo, je Splošno sodišče temu predlogu ugodilo, kar je bilo zabeleženo v zapisniku obravnave.

 Pravo

 1. Dopustnost dokumentov, ki so bili prvič predloženi v postopku pred Splošnim sodiščem

17      UUNT in intervenientka najprej navajata, da priloge k tožbi od A6 do A10 niso bile nikoli predložene v upravnem postopku pred UUNT, zato jih je treba razglasiti za nedopustne.

18      V skladu z ustaljeno sodno prakso se tožba za razveljavitev na Splošno sodišče vloži zaradi preizkusa zakonitosti odločb odborov za pritožbe v smislu člena 63 Uredbe št. 40/94 (postal člen 65 Uredbe št. 207/2009), zato v tem okviru ni naloga Splošnega sodišča, da preizkusi dejansko stanje ob upoštevanju dokumentov, ki so bili prvič predloženi pred njim. Dejstva, na katera se stranka sklicuje pred Splošnim sodiščem, pa jih predhodno ni predložila organom UUNT, lahko vplivajo na zakonitost take odločbe le, če bi jih bil UUNT dolžan upoštevati po uradni dolžnosti (sodbi Splošnega sodišča z dne 13. julija 2004 v zadevi Samar proti UUNT – Grotto (GAS STATION), T‑115/03, ZOdl., str. II‑2939, točka 13, in z dne 24. novembra 2005 v zadevi Sadas proti UUNT – LTJ Diffusion (ARTHUR ET FELICIE), T‑346/04, ZOdl., str. II‑4891, točka 19).

19      V obravnavani zadevi priloge od A6 do A10 niso bile predložene pred UUNT, torej jih je treba razglasiti za nedopustne, ne da bi bilo treba preizkušati njihovo dokazno vrednost ali stranke v zvezi s tem zaslišati (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo ARTHUR ET FELICIE, točka 19 in navedena sodna praksa).

 2. Vsebinska obravnava

20      Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 in kršitev člena 8(5) te uredbe.

 Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94

 Trditve strank

21      Tožeča stranka v bistvu meni, da obstaja verjetnost zmede med prijavljeno znamko in prejšnjimi znamkami, ki imajo zelo velik ugled.

22      Tožeča stranka najprej navaja, da odbor za pritožbe ni upošteval tega, da so zadevni izdelki in storitve v večjem delu enaki in v preostalem delu izjemno podobni. Poleg tega naj bi odbor za pritožbe napačno domneval, da kombinacije črke „f“ in številke „1“ v običajni podobi znakov javnost ne šteje za znamko zaradi njene domnevne generičnosti in opisnosti ter zaradi tega, ker naj sploh ne bi imela razlikovalnega učinka. Ker naj bi poleg tega element „F1“ pomenil prevladujoč element sporne znamke, naj bi obstajala velika vidna, glasovna in pomenska podobnost med prejšnjimi besednimi znamkami in prijavljeno znamko in zato verjetnost zmede, čeprav imajo prejšnje besedne znamke samo majhen razlikovalni učinek. Nazadnje naj bi verjetnost zmede obstajala tudi med prijavljeno znamko in figurativno znamko Skupnosti F1 Formula 1, ki naj bi imela posebno velik razlikovalni učinek.

23      UUNT in intervenientka nasprotujeta trditvam tožeče stranke.

 Presoja Splošnega sodišča

24      V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 se ob ugovoru imetnika prejšnje znamke prijavljena znamka ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti izdelkov ali storitev, ki jih označujeta znamki, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka.

25      V skladu z ustaljeno sodno prakso obstaja verjetnost zmede, kadar bi lahko javnost verjela, da zadevni izdelki ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. Na podlagi te sodne prakse je verjetnost zmede treba presojati celovito, po tem, kako upoštevna javnost razume znake in zadevne izdelke ali storitve, in ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v obravnavani zadevi, predvsem medsebojne odvisnosti med podobnostjo znakov in med podobnostjo označenih izdelkov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).

26      Za uporabo člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 verjetnost zmede predpostavlja hkrati enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk ter enakost ali podobnost izdelkov ali storitev, ki jih ti znamki označujeta. Gre za kumulativna pogoja (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 22. januarja 2009 v zadevi Commercy proti UUNT – easyGroup IP Licensing (easyHotel), T‑316/07, ZOdl., str. II‑43, točka 42 in navedena sodna praksa).

27      V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe v točki 27 izpodbijane odločbe ugotovil, da je upoštevna javnost sestavljena iz povprečnih potrošnikov Evropske unije in da je zato treba verjetnost zmede med nasprotujočimi si znamkami preučiti glede na to javnost. S to ugotovitvijo, ki je stranke sicer niso izpodbijale, se je treba strinjati.

28      Poleg tega glede podobnosti zadevnih izdelkov in storitev zadošča navesti, da je odbor za pritožbe v točkah 25 in 26 izpodbijane odločbe ugotovil, da so dejavnosti intervenientke v zvezi s prodajo tiskarskih izdelkov in obveščanjem prek interneta (to so izdelki in storitve iz razredov 16 in 38) enake kot dejavnosti tožeče stranke in da so storitve spletnega objavljanja in spletne zabave v zvezi s formulo 1 (to so storitve iz razreda 41) zelo podobne storitvam, ki jih ponuja tožeča stranka.

29      Torej odbor za pritožbe ni opustil presoje stopnje podobnosti zadevnih izdelkov in storitev. Zato je očitek, ki ga glede tega navaja tožeča stranka, treba zavrniti kot neutemeljen.

30      Nazadnje tožeča stranka izpodbija presojo odbora za pritožbe, da ne obstajata velika podobnost med zadevnimi znaki niti verjetnost zmede.

–       Primerjava nasprotujočih si znakov in vprašanje, kako jih razume upoštevna javnost

31      Celovita presoja verjetnosti zmede mora, kar zadeva vidno, glasovno ali pomensko podobnost zadevnih znakov, temeljiti na celostnem vtisu, ki ga ti znaki ustvarjajo, ob upoštevanju predvsem njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (glej sodbo Sodišča z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shaker, C‑334/05 P, ZOdl., str. I‑4529, točka 35 in navedena sodna praksa).

32      Presoja enakosti med znamkama se ne more omejiti zgolj na upoštevanje ene sestavine sestavljene znamke in njeno primerjavo z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v nekaterih okoliščinah prevlada ena ali več njenih sestavin (glej zgoraj navedeno sodbo UUNT proti Shaker, točka 41 in navedena sodna praksa). Presojo podobnosti je mogoče zgolj na podlagi prevladujočega elementa opraviti le, če je mogoče vse preostale sestavine znamke zanemariti (zgoraj navedena sodba UUNT proti Shaker, točka 42, in sodba z dne 20. septembra 2007 v zadevi Nestlé proti UUNT, C‑193/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 42). Za tak primer bi lahko zlasti šlo, če lahko že ta sestavina sama prevlada v podobi te znamke, ki jo ima v spominu upoštevna javnost, tako da so druge sestavine te znamke v celotnem vtisu, ki ga ustvarja, zanemarljive (zgoraj navedena sodba Nestlé proti UUNT, točka 43).

33      Vendar ne glede na to, da običajno povprečni potrošnik zazna znamko kot celoto, in kljub okoliščini, da lahko v celotnem vtisu prevlada en ali več sestavnih delov sestavljene znamke, nikakor ni izključeno, da v posameznem primeru prejšnja znamka, ki jo uporabi tretji v sestavljenem znaku, ki vsebuje oznako podjetja tega tretjega, ohrani avtonomen razlikovalni položaj v sestavljenem znaku, ne da bi bila v njem prevladujoči element. V takem primeru lahko ustvarjeni celotni vtis sestavljenega znaka pripelje javnost do mnenja, da zadevni izdelki ali storitve izvirajo vsaj iz gospodarsko povezanih podjetij, tako da je v tem primeru treba ugotoviti, da obstaja verjetnost zmede (sodba Sodišča z dne 6. oktobra 2005 v zadevi Medion, C‑120/04, ZOdl., str. I‑8551, točki 30 in 31).

34      V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da je prijavljena znamka sestavljena znamka, saj je sestavljena iz dveh besednih elementov, in sicer „f1“ in „live“, ki sta ločena z vezajem, in iz nekaj figurativnih elementov. Besedna elementa sta v pravokotniku temne barve, ki ima na sredi okrogel lik, v katerem se bela barva preliva v črno in nazaj. Element „f1“ je upodobljen z belo pisavo v zgornjem levem delu pravokotnika, element „live“ pa je napisan s črkami črne barve z belo obrobo in je v sredini desnega dela pravokotnika.

35      Prejšnje znamke, na katerih temelji ugovor, so figurativna znamka Skupnosti F1 Formula 1 in nacionalne besedne znamke ter mednarodna besedna znamka F1.

36      Tožeča stranka je pri primerjavi spornih znakov navedla različne argumente, da bi se ugotovilo, da je element „f1“ prevladujoči element prijavljene znamke. Opozarja tudi, da je bila okrajšava F1 v običajni podobi znakov registrirana v več državah. Poleg tega izpodbija presojo odbora za pritožbe, da ima navedena okrajšava samo majhen razlikovalni učinek in da upoštevna javnost kombinacije črke „f“ in številke „1“ ne razume kot znamke.

37      Kar zadeva vpliv vprašanja prevladujočega elementa na presojo podobnosti nasprotujočih si znakov, je treba preučiti te argumente pred primerjavo teh znakov.

38      Navesti je treba, da je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi ugotovil, prvič, da upoštevna javnost kombinacijo črke „f“ in številke „1“ razume kot okrajšavo izraza „formula ena“ in da ta izraz običajno označuje kategorijo dirkalnih avtomobilov ter, v širšem pomenu, dirke z njimi (točka 33 izpodbijane odločbe). Drugič, ugotovil je, da bi upoštevna javnost lahko element „f1“ znamke Skupnosti, registriran pod št. 631531, razumela kot znamko, ki jo tožeča stranka uporablja v zvezi s svojimi gospodarskimi dejavnostmi v zvezi z dirkami avtomobilov formule 1 (točka 34 izpodbijane odločbe). Odbor za pritožbe je iz tega sklepal, da je treba razlikovati med elementom „f1“, ki je preprosta kombinacija črke in številke, in med znakom F1, ki je logotip (točka 35 izpodbijane odločbe).

39      Ta sklep je treba potrditi.

40      Prvič, iz dokazov v spisu je razvidno, da je tožeča stranka v zadnjih desetih letih oglaševala samo figurativno znamko Skupnosti št. 631531, in da je pri dajanju licenc poudarjala pomen logotipa F1 tako, da je določila smernice in navodila v zvezi z obliko znaka, da bi zagotovila enako uporabo teh znamk.

41      Izvajanje teh strogih pravil je tožeči stranki omogočilo zagotoviti, da upoštevna javnost element „f1“, ki predstavlja logotip F1, zaznava na enak način.

42      Vendar je treba ugotoviti, da tožeča stranka pravil ni določila v zvezi z uporabo elementa „f1“, kadar ne gre za logotip F1, kot na primer pri mednarodni registraciji št. 732134. Poleg tega ni sporno, da tožeča stranka in imetniki licence element „f1“ vedno uporabljajo skupaj z logotipom F1 (razen kadar logotipa ni mogoče prikazati zaradi načina sporočanja, ki se uporablja).

43      Drugič, iz dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka – zlasti iz izidov javnomnenjske raziskave, opravljene v Nemčiji, in iz izjave priče – je razvidno, da splošna javnost ve, da je „F1“ običajna okrajšava za izraz „formula 1“, ki označuje kategorijo dirkalnih avtomobilov in, v širšem pomenu, dirke z njimi. Poleg tega se izraz „formula 1“ uporablja v splošnem za šport avtomobilskih dirk, ki jih javnost ne enači posebej z dirkami, ki jih prireja skupina, ki ji pripada tožeča stranka, temveč z višjo kategorijo vseh avtomobilskih dirk. Ni namreč nobene druge ustrezne besede ali izraza za označitev te vrste športa.

44      Poleg tega je treba navesti, da tožeča stranka ne oporeka ugotovitvi odbora za pritožbe, da je izraz „formula 1“ običajen izraz v vsakdanjem jeziku za dirkalne avtomobile in, v širšem pomenu, za dirke z avtomobili in da je F1 dobro poznana okrajšava navedenega izraza. Poleg tega je tudi iz dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka – zlasti iz listin, priloženih izjavi priče, navedeni v prejšnji točki – razvidno, da se okrajšavo F1 lahko uporablja opisno. Zato je okrajšava F1 ravno tako generična kot izraz „formula 1“.

45      V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso javnost v splošnem opisnega elementa, ki je del sestavljene znamke, ne šteje za razlikovalni in prevladujoči element v celovitem vtisu te znamke (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 27. novembra 2007 v zadevi Gateway proti UUNT – Fujitsu Siemens Computers (ACTIVY Media Gateway), T‑434/05, neobjavljena v ZOdl., točka 47 in navedena sodna praksa).

46      Poleg tega samo to, da je bila prejšnja besedna znamka registrirana kot nacionalna ali mednarodna znamka, ne izključuje, da ni pretežno opisna ali, z drugimi besedami, da ima zgolj majhen svojstven razlikovalni učinek v primerjavi z zadevnimi izdelki in storitvami (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 13. oktobra 2009 v zadevi Deutsche Rockwool Mineralwoll proti UUNT – Redrock Construction (REDROCK), T‑146/08, neobjavljena v ZOdl., točka 51 in navedena sodna praksa).

47      V tem okviru je treba opozoriti, da veljavnosti mednarodne ali nacionalne znamke, v obravnavanem primeru znamk tožeče stranke, ni mogoče izpodbijati v postopku registracije znamke Skupnosti, temveč izključno v razveljavitvenem postopku, sproženem v zadevni državi članici (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 12. novembra 2008 v zadevi Shaker proti UUNT – Limiñana y Botella (Limoncello della Costiera Amalfitana shaker), T‑7/04, ZOdl., str. II‑3085, točka 26 in navedena sodna praksa).

48      Vendar je bil UUNT kljub temu dolžan preveriti, kako upoštevna javnost razume element „f1“ v prijavljeni znamki.

49      Upoštevajoč navedeno in predložene dokaze, je treba ugotoviti, da upoštevna javnost elementa „f1“ prijavljene znamke ne razume kot razlikovalni element, ampak kot element, ki se uporablja opisno.

50      Zato je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da ima element „f1“ v običajni podobi znakov samo majhen razlikovalni učinek glede na izdelke in storitve iz prijave in da je morebiten ugled figurativne znamke Skupnosti, ki se uporablja v Uniji, ključno povezan z njenim logotipom.

51      Zadeve, v kateri je bila izdana zgoraj v točki 33 navedena sodba Medion, na katero se je tožeča stranka sklicevala na obravnavi, v obravnavani zadevi ni mogoče upoštevati. V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da znak „F1“ nima samostojnega razlikovalnega položaja v prijavljeni znamki, saj, kot je bilo navedeno že zgoraj, upoštevna javnost element „f1“ razume kot opisni element navedene znamke.

52      Zato je treba trditvi tožeče stranke, da ima element „f1“ posebno velik razlikovalni učinek in da ima ta element v običajni podobi znakov enak ugled kot logotip, zavrniti kot neutemeljeni. Ravno tako in drugače, kot trdi tožeča stranka, na resno in dejansko rabo prejšnjih nacionalnih besednih znamk in mednarodne besedne znamke ni mogoče sklepati iz dokazov, predloženih v zvezi z logotipom F1.

–       Primerjava prijavljene znamke s prejšnjimi nacionalnimi besednimi znamkami in mednarodno besedno znamko F1

53      V obravnavani zadevi so prejšnje nacionalne znamke in mednarodna znamka besedne znamke, ki jih sestavlja element „f1“, prijavljena znamka pa je sestavljena znamka (glej točko 34 zgoraj).

54      Glede tega je treba poudariti, da so zadevni znaki nekoliko podobni, saj vsi vsebujejo element „f1“. Vendar se z vidika vidne zaznave razlikujejo zaradi njihovih dolžin, zaradi dodane besede „live“ in zato, ker prijavljena znamka vsebuje figurativni element.

55      V okviru glasovne obravnave je treba ugotoviti, da prijavljena znamka vsebuje dve besedi, prejšnje znamke pa eno samo. Ugotoviti je treba tudi, da dodatna beseda v prijavljeni znamki, ki se izgovori, nekoliko uravnoteži skupni element „f1“. Ker pa oba nasprotujoča si znaka vsebujeta element „f1“, ki se v prijavljeni znamki izgovori prvi, je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da sta znaka glasovno nekoliko podobna.

56      V okviru pomenske obravnave je treba ugotoviti, da prejšnja znamka označuje poseben model dirkalnih avtomobilov, in sicer avtomobile formule 1, in jo je mogoče razumeti tudi, da implicitno nakazuje na dirke formule 1. Prijavljena znamka sporoča isto, vendar ji je dodana beseda „live“, ki nakazuje na poročilo o dogodku ali na neposreden prenos dogodka, zaradi česar je pomensko bogatejša od prejšnje znamke. Zato, četudi sta nasprotujoča si znaka zaradi skupnega besednega elementa „f1“ nekoliko pomensko podobna, je stopnja te podobnosti majhna.

57      Kot je ugotovil odbor za pritožbe, ker potrošniki elementa „f1“, ki je vsebovan v prijavljeni znamki, ne bodo povezovali s tožečo stranko – saj je edini znak, ki ga povezujejo s tožečo stranko, logotip znamke F1 Formula 1, ne pa znak v običajni podobi znakov – in ker potrošniki F1 v običajni podobi znakov štejejo za okrajšavo izraza „formula 1“, torej za opisno označbo, je treba ugotoviti, da ni verjetnosti zmede med nasprotujočimi si znamkami.

58      Tako je treba prijavljeno znamko primerjati še s figurativno znamko Skupnosti F1 Formula 1, katere imetnica je tožeča stranka.

–       Primerjava med prijavljeno znamko in prejšnjo figurativno znamko Skupnosti F1 Formula 1

59      Kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe, so med prijavljeno znamko in prejšnjo figurativno znamko Skupnosti F1 Formula 1 glede splošne razporeditve elementov očitne razlike. V prijavljeni znamki sta elementa „f“ in „1“ ravna in ločena, v navedeni prejšnji znamki pa sta nagnjena proti desni in napisana tako, da ima prazen prostor med njima obliko numeričnega elementa. Poleg tega sta ta elementa predstavljena v močnem barvnem kontrastu. Desni del znamke vsebuje polagoma izginjajoče črte, ki verjetno predstavljajo hitrost. Zato je treba ugotoviti, da na vidni ravni med zadevnima znamkama ni nobene podobnosti.

60      V okviru glasovne in pomenske obravnave je izid preučitve enak izidu preučitve besednega znaka F1 (glej točki 55 in 56 zgoraj), obstaja torej nekolikšna glasovna in pomenska podobnost.

61      V obravnavanem primeru v okviru celovite presoje verjetnosti zmede – ker ni vidne podobnosti in ker je glasovna in pomenska podobnost zgolj omejena – zadošča ugotoviti, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da ni verjetnosti zmede med spornima znakoma, ker upoštevna javnost prijavljene znamke ne bo zamešala z znamko tožeče stranke. Glede tega je treba ugotoviti, da generičen pomen, ki ga javnost pripisuje znaku F1, zagotavlja, da bo javnost razumela, da prijavljena znamka zadeva formulo 1, vendar je zaradi popolnoma drugačne razporeditve ne bo povezovala z dejavnostmi tožeče stranke.

62      Glede na navedeno je treba prvi tožbeni razlog zavrniti.

 Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 8(5) Uredbe št. 40/94

 Trditve strank

63      Tožeča stranka trdi, da je odbor za pritožbe napačno zavrnil argument, da skupni element, to je element „f1“, zadošča, da javnost med nasprotujočimi si znaki vzpostavi povezavo v smislu člena 8(5) Uredbe št. 40/94. Zato naj bi odbor za pritožbe tudi opustil preučitev, ali bi prijavljena znamka lahko neupravičeno izkoristila ugled in razlikovalni učinek prejšnjih znamk in tako oškodovala njihovega imetnika.

64      UUNT in intervenientka nasprotujeta trditvam tožeče stranke.

 Presoja Splošnega sodišča

65      Iz besedila člena 8(5) Uredbe št. 40/94 je razvidno, da je njegova uporaba odvisna od treh pogojev, in sicer, prvič, enakosti ali podobnosti nasprotujočih si znamk, drugič, obstoja ugleda prejšnje znamke, ki je bil naveden v utemeljitev ugovora, in, tretjič, tveganja, da bi se z uporabo prijavljene znamke brez upravičenega razloga neupravičeno izkoristil razlikovalni učinek ali ugled prejšnje znamke ali da bi jima prijavljena znamka škodovala. Ti trije pogoji so kumulativni in neobstoj enega izmed njih zadostuje, da se navedena določba ne uporabi (sodba Splošnega sodišča z dne 25. maja 2005 v zadevi Spa Monopole proti UUNT – Spa-Finders Travel Arrangements (SPA-FINDERS), T‑67/04, ZOdl., str. II‑1825, točka 30).

66      Prav tako je treba opozoriti, da iz sodne prakse izhaja, da so morebitne kršitve člena 8(5) Uredbe št. 40/94 posledica neke stopnje podobnosti med nasprotujočimi si znamkami, zaradi katere upoštevna javnost vzpostavi povezavo med njimi, čeprav jih ne zamenja (glej po analogiji sodbo Sodišča z dne 27. novembra 2008 v zadevi Intel Corporation, C‑252/07, ZOdl., str. I‑8823, točka 30 in navedena sodna praksa).

67      Kot izhaja iz točke 66 izpodbijane odločbe, je znak, katerega uporabo in morebiten ugled je dokazala tožeča stranka, samo znak, ki ga je v Uniji registrirala pod št. 631531, to je logotip. Zato se najprej zastavlja vprašanje, ali sta zadevni figurativni znamki enaki ali podobni. Razlikovalni učinek in ugled znaka sta namreč posledica virtualne spojitve črke „f“ in številke „1“, ki sta zelo kontrastnih barv. Zgolj prisotnost črke „f“ in številke „1“ v prijavljeni znamki, prisotnost, ki nima nikakršnega razlikovalnega učinka, ne zadošča za ugotovitev, da obstaja povezava med zadevnima znamkama. Kljub nekolikšni glasovni in pomenski podobnosti je zato treba ugotovitev odbora za pritožbe, da noben element prijavljene znamke javnosti ne opozarja na logotip F1, potrditi, pri čemer nasprotujočih si znakov tako ni mogoče šteti za podobne.

68      Ker eden od kumulativnih pogojev, navedenih zgoraj v točki 65, ni izpolnjen, ni treba odločati, ali je tretji pogoj za uporabo člena 8(5) Uredbe št. 40/94 v obravnavani zadevi izpolnjen.

69      Zato je tudi drugi tožbeni razlog treba zavrniti.

 Stroški

70      V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeča stranka s predlogi ni uspela, se ji v skladu s predlogi UUNT in intervenientke naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družbi Formula One Licensing BV se naloži plačilo stroškov.

Martins Ribeiro

Papasavvas

Wahl

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 17. februarja 2011.

Podpisi


* Jezik postopka: angleščina.