SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)
z dne 18. marca 2010(*)
„Model Skupnosti – Postopek za razglasitev ničnosti – Registrirani model Skupnosti, ki je okrogel promocijski izdelek – Prejšnji model Skupnosti – Razlog ničnosti – Kolizija – Neobstoj drugačnega celotnega vtisa – Pojem kolizije – Zadevni izdelek – Stopnja svobode oblikovalca – Seznanjeni uporabnik – Člena 10 in 25(1)(d) Uredbe (ES) št. 6/2002“
V zadevi T‑9/07,
Grupo Promer Mon Graphic, SA s sedežem v Sabadellu (Španija), ki jo zastopa R. Almaraz Palmero, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa A. Folliard-Monguiral, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je
PepsiCo, Inc. s sedežem v New Yorku, New York (Združene države), ki jo zastopata E. Armijo Chávarri in A. Castán Pérez-Gómez, odvetnika,
zaradi tožbe zoper odločbo tretjega Odbora za pritožbe UUNT z dne 27. oktobra 2006 (zadeva R 1001/2005-3), ki se nanaša na postopek za razglasitev ničnosti med Grupo Promer Mon Graphic, SA in PepsiCo, Inc.,
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),
v sestavi M. Vilaras, predsednik, M. Prek in V. M. Ciucă (poročevalec), sodnika,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 9. januarja 2007,
na podlagi odgovora UUNT na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 27. aprila 2007,
na podlagi intervenientkinega odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. aprila 2007,
na podlagi obravnave z dne 8. julija 2009
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
1. Uredba (ES) št. 6/2002
1 Pravila o modelih Skupnosti so določena v Uredbi Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (posebna izdaja v slovenščini: poglavje 13, zvezek 27, str. od 142 do 165).
2 Člen 3(a) Uredbe št. 6/2002 določa:
„Za namen te uredbe:
(a) ‚videz‘ pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem.“
3 Člen 10 Uredbe št. 6/2002 določa:
„1. Obseg varstva iz modela Skupnosti zajema vsak videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.
2. Pri ocenjevanju obsega varstva se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka.“
4 Člen 25 Uredbe št. 6/2002 v različici, ki je veljala v času dejanskega stanja, določa:
„1. Model Skupnosti se lahko razglasi za ničnega le v naslednjih primerih:
(a) če model ne ustreza opredelitvi iz člena 3(a);
(b) če ne izpolnjuje zahtev členov [od] 4 do 9;
(c) če imetnik pravice na podlagi odločbe sodišča ni upravičen do modela Skupnosti po členu 14;
(d) če je model Skupnosti v koliziji s predhodnim [prejšnjim] modelom, ki je bil dostopen javnosti po datumu vložitve prijave, oziroma, če se zahteva [se uveljavlja] prednostna pravica, po datumu prednostne pravice modela Skupnosti, in ki ga od datuma, predhodnega navedenemu datumu, varuje registrirani model Skupnosti ali prijava za tak model oziroma registrirana pravica iz modela države članice ali prijava za takšno pravico;
(e) če je v poznejšem videzu izdelka uporabljen razlikovalni znak in zakonodaja Skupnosti ali države članice, ki ureja ta znak, imetniku znaka priznava pravico, da prepreči takšno uporabo;
(f) če videz izdelka predstavlja nedovoljeno uporabo dela, ki je avtorskopravno varovano v državi članici;
(g) če model pomeni nepravilno uporabo kateregakoli predmeta, navedenega v členu 6b Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine, v nadaljnjem besedilu ‚Pariške konvencije‘, oziroma znamenj, emblemov in grbov, ki se razlikujejo od tistih v členu 6b in za katere obstaja poseben javni interes v državi članici.
[…]
Razloge iz odstavka (1)(d), (e) in (f) lahko uveljavlja le prijavitelj ali imetnik prejšnje pravice.
[…]“
5 Člen 36 Uredbe št. 6/2002 določa:
„[…]
2. Prijava poleg tega navede tudi izdelke, v katere naj bi bil videz izdelka vgrajen ali na katerih naj bi se uporabljal.
[…]
6. Informacije, ki jih vsebujejo elementi, navedeni v odstavku 2 in odstavku 3(a) in (d), ne vplivajo na obseg varstva modela kot takega.“
6 V skladu s členom 43 Uredbe št. 6/2002 se „datum prednosti šteje kot datum vložitve prijave registriranega modela Skupnosti za namen člen[a] […] 25(1)(d) […].“
7 Člen 52(1) Uredbe št. 6/2002 določa, da lahko „v skladu s členom 25(2), (3), (4) in (5) […] vsaka fizična ali pravna oseba, pa tudi državni organ, ki je za to pooblaščen, pri [UUNT] vloži zahtevo za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti.“
8 Na podlagi člena 61(1) Uredbe št. 6/2002 se lahko „[p]roti odločbam odborov za pritožbe glede pritožb […] vloži tožba pri Sodišču.“
9 Člen 62, prvi stavek, Uredbe št. 6/2002 določa, da „[o]dločbe [UUNT] navajajo razloge, na katerih temeljijo.“
2. Direktiva 98/71/ES
10 Člen 1(a) Direktive 98/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o pravnem varstvu modelov (posebna izdaja v slovenščini: poglavje 13, zvezek 21, str. od 120 do 125) določa:
„Za namene te direktive:
(a) ‚videz‘ pomeni izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali njegovih ornamentov.“
11 Člen 9 Direktive 98/71 določa:
„1. Obseg varstva modela vključuje vsakršen videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa.
2. Pri ocenjevanju obsega varstva se upošteva stopnja svobode oblikovalca pri razvijanju videza izdelka.“
Dejansko stanje
12 Družba PepsiCo, Inc., intervenientka, je 9. septembra 2003 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe št. 6/2002 vložila prijavo za registracijo modela Skupnosti. Ob tem se je uveljavljala prednostna pravica španskega modela št. 157156, ki je bil vložen 23. julija 2003, njegova prijava za registracijo pa je bila objavljena 16. novembra 2003.
13 Model Skupnosti je bil registriran pod številko 74463-0001 za izdelke, imenovane: „Promocijski izdelki za igre“. Predstavljen je tako:
14 Tožeča stranka, družba Grupo Promer Mon Graphic, SA, je 4. februarja 2004 vložila zahtevo za razglasitev ničnosti modela št. 74463-0001 (v nadaljevanju: izpodbijani model) na podlagi člena 52 Uredbe št. 6/2002.
15 Zahteva za razglasitev ničnosti je temeljila na modelu Skupnosti, ki je bil registriran pod številko 53186-0001 (v nadaljevanju: prejšnji model), vložen 17. julija 2003 in v zvezi s katerim se je uveljavljala prednostna pravica španskega modela št. 157098, ki je bil vložen 8. julija 2003, njegova prijava za registracijo pa je bila objavljena 1. novembra 2003. Prejšnji model je registriran za ta izdelek: „kovinski listič za igre“. Predstavljen je tako:
16 Razlogi v podporo zahtevi za razglasitev ničnosti so se nanašali na neobstoj novosti in individualne narave izpodbijanega modela v smislu člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 in na obstoj prejšnje pravice v smislu člena 25(1)(d) navedene uredbe.
17 Oddelek za izbris UUNT je 20. junija 2005 na podlagi člena 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002 razglasil ničnost izpodbijanega modela.
18 Intervenientka je 18. avgusta 2005 pri UUNT na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002 vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris.
19 Tretji odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 27. oktobra 2007 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) razveljavil odločbo oddelka za izbris in zavrnil zahtevo za razglasitev ničnosti. Odbor za pritožbe je najprej zavrnil trditev tožeče stranke, da intervenientka ni v dobri veri, in nato v bistvu odločil, da izpodbijani model ni v koliziji s prejšnjo pravico tožeče stranke in da pogoji iz člena 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002 zato niso izpolnjeni. V zvezi s tem je odbor za pritožbe menil, da spadajo izdelki, povezani z zadevnima videzoma, v posebno kategorijo promocijskih izdelkov, in sicer med „tazos“ oziroma „rappers“, in da je zato svoboda oblikovalca, ki je zadolžen za zasnovo takih promocijskih izdelkov, „resno omejena“. Iz tega je odbor za pritožbe sklepal, da razlika med zadevnima videzoma izdelkov pri pogledu s strani zadostuje za sklep, da videza pri seznanjenem uporabniku ustvarita različen celotni vtis.
Postopek in predlogi strank
20 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo;
– UUNT in intervenientki naloži plačilo stroškov, ki so nastali pred navedenim sodiščem ter tretjim odborom za pritožbe.
21 UUNT in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– zavrne tožbo;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravno stanje
1. Dokumenti, ki so bili prvič predloženi pred Splošnim sodiščem
22 UUNT in intervenientka trdita, da dokumenti od št. 6 do 9, ki so priloženi k tožbi, niso dopustni, saj naj ne bi bili predloženi na predhodni stopnji postopka. Dokument št. 6 je izvleček s spletne strani UUNT, ki se nanaša na dve registraciji modelov Skupnosti, ki sta bili objavljeni 9. marca 2004 in ju predstavljajo šestkotne igralne ploščice. Dokument št. 7 je delna kopija zasebnega sporazuma, ki sta ga sklenili tožeča stranka in druga družba. Dokument št. 8 je izvleček s spletne strani, v katerem so informacije o „pogs“ in „tazos“. Dokument št. 9 je predstavitev ponudbe izdelkov tožeče stranke, in sicer izdelkov „BEYBLADETM SPINNERS“.
23 Tožeča stranka je v odgovoru Splošnemu sodišču potrdila, da so dokumenti od št. 6 do 9 prvič predloženi pred njim in pojasnila, da jih je predložila glede na obrazložitev izpodbijane odločbe in njen izrek.
24 Teh dokumentov, predloženih prvič pred Splošnim sodiščem, ni mogoče upoštevati. Namen tožb pred Splošnim sodiščem je nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe UUNT v smislu člena 61 Uredbe št. 6/2002, tako da preučevanje dejanskih okoliščin ob upoštevanju dokumentov, ki so bili prvič predloženi pred Splošnim sodiščem, ni njegova naloga. Zato je treba izključiti zgoraj navedene dokumente, ne da bi bilo treba preizkušati njihovo dokazno vrednost (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 24. novembra 2005 v zadevi Sadas proti UUNT – LTJ Diffusion (ARTHUR ET FELICIE), T‑346/04, ZOdl., str. II-4891, točka 19 in navedena sodna praksa).
25 Tega sklepa tudi ne more omajati trditev tožeče stranke na obravnavi, da je predložila navedene dokumente glede na vsebino izpodbijane odločbe.
2. Utemeljenost
26 Tožeča stranka se sklicuje na tri tožbene razloge, ki se nanašajo, prvič, na dejstvo, da intervenientka ni bila v dobri veri, in na ozko razlago Uredbe št. 6/2002 v izpodbijani odločbi, drugič, na neobstoj novosti izpodbijanega modela in, tretjič, na kršitev člena 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002.
Tožbeni razlog: intervenientka ni bila v dobri veri in ozka razlaga Uredbe št. 6/2002
27 Tožeča stranka prereka izpodbijano odločbo, ker je odbor za pritožbe ozko razlagal Uredbo št. 6/2002, ko ni upošteval dejstva, da intervenientka ni bila v dobri veri. Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je intervenientki med poslovnimi pogovori „zasebno in zaupno“ z dopisom z dne 21. februarja 2003 „razkrila“ svoj prejšnji model, sklicuje pa se tudi na posnemanje osnovnih linij navedenega videza pri izpodbijanem modelu, ki je bil vložen pozneje. Zato naj sploh ne bi bil pomemben datum, ko je bil prejšnji model dostopen javnosti, in naj bi bilo zaradi negotovih datumov te predstavitve v obravnavani zadevi pomembno zgolj vprašanje, ali je bil prejšnji model vložen pred izpodbijanim modelom in ali je bila prej pridobljena prednostna pravica, ki se je uveljavljala.
28 UUNT in intervenientka nasprotujeta trditvam tožeče stranke.
29 Odbor za pritožbe je v točki 25 izpodbijane odločbe menil, da trditev, da imetnik izpodbijanega modela ni bil v dobri veri, ni upoštevna, saj vprašanje ni, ali je bil en zadevni videz izdelka kopiran od drugega, ampak ali povzročita enak celotni vtis.
30 Splošno sodišče navaja, da člen 25(1) Uredbe št. 6/2002 določa seznam razlogov za razglasitev ničnosti modela Skupnosti. Ta seznam je treba šteti za izčrpen, saj navedeni člen določa, da je mogoče model razglasiti za ničnen le iz razlogov, ki jih ta člen predvideva. Treba pa je ugotoviti, da dejstvo, da imetnik izpodbijanega modela ni v dobri veri, v njem ni navedeno.
31 Poleg tega je treba navesti, da se je tožeča stranka v zahtevi za razglasitev ničnosti sklicevala na neobstoj novosti in individualne narave izpodbijanega modela v smislu člena 25(1)(b) Uredbe št. 6/2002 in na obstoj prejšnje pravice v smislu člena 25(1)(d) navedene uredbe. Pri preizkusu teh razlogov za razglasitev ničnosti je zato treba šteti, da vprašanje o zatrjevanem dejstvu, da intervenientka ni bila v dobri veri, ni upoštevno, saj ne gre za odločanje o ravnanju imetnika izpodbijanega modela.
32 Nazadnje, datum, ko je model dostopen javnosti in na katerega se sklicuje v podporo zahtevi za razglasitev ničnosti, je v nasprotju s trditvami tožeče stranke eno od meril uporabe člena 25(1)(b) in (d) Uredbe št. 6/2002. Tožeča stranka pa navaja, da je intervenientki „zasebno in zaupno“ z dopisom z dne 21. februarja 2003 „razkrila“ prejšnji model, javnosti pa ga je razkrila 1. novembra 2003. Zato je treba ugotoviti, da navedeni model ni bil razkrit javnosti 21. februarja 2003 in da se na to „razkritje“ ni mogoče sklicevati, da bi se uporabil člen 25(1)(b) in (d) Uredbe št. 6/2002.
33 Tožbeni razlog, ki se nanaša na dejstvo, da intervenientka ni bila v dobri veri, in na ozko razlago Uredbe št. 6/2002, je zato treba zavrniti.
34 Nato je treba preizkusiti tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002.
Tožbeni razlog: kršitev člena 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002
Trditve strank
35 Prvič, tožeča stranka trdi, da „tazos“ ali „rappers“ niso samostojna kategorija izdelkov, ampak spadajo v kategorijo promocijskih izdelkov za igre. Tožeča stranka očita odboru za pritožbe, da se je v točkah od 16 do 18 izpodbijane odločbe skliceval na izdelke, ki so znani pod imenom „tazos“, „pogs“ ali „rappers“, kakor da gre za enake izdelke, in da je štel, da je beseda „tazos“ španski prevod angleške besede „rappers“. „Pogs“, ki izvirajo iz dvajsetih let 20. stoletja, naj bi bile zelo ploščate dvodimenzionalne ploščice, izdelane iz lepenke, ki se jih zelo težko premika ali obrača. „Rappers“ pa naj bi imeli kovinsko površino, ki omogoča, da se jih zelo lahko premika in obrača. Zaradi njihovega osrednjega dela in kovinske izdelave naj bi se zelo razlikovali od „pogs“ ali „tazos“, ki so bili ustvarjeni med letoma 1994 in 1998, in naj bi bila z njimi omogočena drugačna igra.
36 Drugič, tožeča stranka zato ob sklicevanju na kategorijo promocijskih izdelkov za igre izpodbija presojo iz točke 20 izpodbijane odločbe, da je bila svoboda oblikovalca pri zasnovi izpodbijanega modela „resno omejena“.
37 Tretjič, seznanjeni uporabnik naj bi bil otrok od približno 5. do 10. leta starosti, ne pa direktor marketinga, kot naj bi bilo navedeno v točki 16 izpodbijane odločbe. Tak direktor v prehrambeni industriji naj ne bi bil končni uporabnik in naj bi bil strokovno bolj podkovan kot preprosti uporabnik.
38 Četrtič, zadevna videza izdelka naj bi naredila enak celotni vtis, kajti razlike med njima pri pogledu s strani naj v nasprotju z analizo iz točk 22 in 24 izpodbijane odločbe ne bi bile očitne, saj je treba za to, da se opazijo, posebej pozorno in skrbno pogledati okroglo ploščico. Tožeča stranka pa dvomi, da jih otrok s strani zelo skrbno preuči, da bi opazil njune razlike.
39 Prvič, UUNT trdi, da morajo stranke predložiti podatke o dejanski naravi zadevnega izdelka, posebnostih zadevnega trga in o tem, kako bo seznanjeni uporabnik dojel videza izdelkov na trgu. Intervenientka naj bi odboru za pritožbe predložila podatke o zadevnem izdelku in „naenkrat naj bi postalo jasno“, da so „pogs“ posebna kategorija izdelkov, saj naj bi imeli lasten trg, njihova posebna uporaba pa naj bi vplivala na obliko in značilnosti. Ob sklicevanju na točko 17 izpodbijane odločbe UUNT trdi, da je intervenientka tako dokazala, da je seznanjeni uporabnik zlasti v prehrambenem sektorju poznal igralne ploščice, okrogle in ploščate oblike, ki se jih eventualno deli kot promocijske izdelke.
40 Drugič, UUNT navaja, da so „pogs“, ki so jih pred odborom za pritožbe predložile stranke, v skladu s točko 20 izpodbijane odločbe ploščate okrogle ploščice, izdelane iz plastike ali lepenke, na katere so odtisnjene slike, in po pritisku na sredino „pog“ privzdignjeni del na sredini teh ploščic proizvede zvok. UUNT dodaja, da mora biti ta privzdignjeni sredinski del okrogle ploščice izdelan iz kovine, da bi proizvedel zvok, da je z njim mogoče povečati obračanje, s čimer se vnaša element sreče v igro, in da mora biti njegova oblika osnovna, da se ne bi skazila slika, ki pokriva „pogs“. Robovi naj bi morali biti zaradi varnostnih razlogov zaobljeni in privzdignjena sredinska površina naj ne bi smela biti višja od robov, tako da bi bilo mogoče „pogs“ zložiti v kup. Sklep odbora za pritožbe, da je bila svoboda oblikovalca zaradi teh omejitev omejena, naj bi bil zato utemeljen. Nazadnje, UUNT dodaja, da je sklep iz točke 24 izpodbijane odločbe utemeljen, če Splošno sodišče sprejme, da je seznanjeni uporabnik na datum prednostne pravice prejšnjega modela pričakoval, da bo izdelek, kot je „pog“ ali kateri koli drug izdelek iz te posebne kategorije izdelkov, v obliki okrogle ploščice, saj je bil tak standard v zadevnem industrijskem sektorju.
41 Tretjič, seznanjeni uporabnik naj bi bil obveščen in zato pozoren ter naj bi poznal modele iz preteklosti in tendence v zvezi z izdelkom na zadevnem trgu. Vendar naj ta ne bi bil niti oblikovalec niti izdelovalec zadevnega proizvoda. Zlasti naj bi imel možnost neposredno primerjati zadevne videze izdelkov. UUNT kot odgovor na trditev tožeče stranke navaja, da je v obravnavani zadevi otrok od 5. do 10. leta starosti pozoren enako kot katera koli odrasla oseba, če ne še bolj.
42 Četrtič, UUNT trdi, da se tožeča stranka strinja z analizo iz točk 22 in 23 izpodbijane odločbe, v skladu s katero se je treba pri primerjavi videzov izdelkov omejiti na grafični predstavitvi. Dejstvo, da se zadevna videza izdelkov uporabljata za kovinske okrogle ploščice, naj ne bi bilo upoštevno, ker taka značilnost ni bila navedena v prijavah. V izpodbijani odločbi naj bi bile omenjene razlike pri pogledu s strani, ker pri pogledu od zgoraj zadevnih modelov ni mogoče videti z različnih strani. Če se upošteva omejena svoboda oblikovalca, celo relativno majhne razlike ustvarijo različen celotni vtis. Zadevna videza izdelkov naj bi se razlikovala na dveh področjih, na katerih se izraža svoboda oblikovalca, in sicer glede izbire vzorca, ki krasi sredino „pogs“, in oblike tega vzorca na tej privzdignjeni površini.
43 Prvič, intervenientka trdi, da so „tazos“ ali „rappers“ posebna kategorija promocijskih izdelkov, v katero spadajo kovinski „tazos“ ali „rappers“. Intervenientka naj bi tržila to vrsto izdelkov že več kot 10 let. Poleg tega naj dejstvo, da so kovinski, ne bi bilo pomembno, saj to narekuje uporabnost.
44 Drugič, vsi vzorci „tazos“ ali „rappers“, ki sta jih pred UUNT predstavili stranki, naj bi kazali na to, da so izdelki, ki jih tožeča stranka in intervenientka tržita, ploščate in okrogle oblike z zaobljenim robom in barvno sliko. V zvezi z zadevnimi izdelki je svoboda oblikovalca majhna in najmanjše podrobnosti naj bi zadostovale za različen celotni vtis.
45 Tretjič, bistveno glede seznanjenega uporabnika, pa če je to otrok ali direktor trženja, naj bi bilo, da je ta, kot je poudaril odbor za pritožbe v točkah 17 in 19 izpodbijane odločbe, obveščen o obstoju „tazos“ ali „rappers“. Ker naj bi bil navedeni uporabnik sposoben odkriti vse majhne razlike med različnimi vrstami „tazos“ ali „rappers“, ki odstopajo od standarda, družbe za trženje na trgu ponujajo vedno bolj izpopolnjene „tazos“ ali „rappers“.
46 Četrtič, zadevna videza izdelkov naj bi ustvarila različna celotna vtisa, kot je to dokazal odbor za pritožbe v točkah od 21 do 26 izpodbijane odločbe. Zgornji površini zadevnih modelov, se pravi površini, ki sta uporabnikom najbolj vidni, naj bi se bistveno razlikovali, kar naj bi pomenilo, da teh razlik ni mogoče šteti za nepomembne, zlasti z vidika seznanjenega uporabnika.
Presoja Splošnega sodišča
47 Na podlagi člena 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002 se lahko model Skupnosti razglasi za ničen, če je v koliziji s prejšnjim modelom, ki je bil dostopen javnosti po datumu vložitve prijave, oziroma če se uveljavlja prednostna pravica, po datumu prednostne pravice modela Skupnosti, in ki ga od datuma, predhodnega navedenemu datumu, varuje registrirani model Skupnosti ali prijava za model Skupnosti oziroma registrirana pravica iz modela države članice ali prijava za takšno pravico.
48 Ker pojem kolizije ni opredeljen v Uredbi št. 6/2002, ga je treba natančneje razložiti. Odbor za pritožbe je v točkah 14 in 15 izpodbijane odločbe po vzoru oddelka za izbris presodil, da nastane kolizija med modeloma, če povzročita enak celotni vtis pri seznanjenem uporabniku, in da je treba v zvezi s tem upoštevati stopnjo svobode oblikovalca pri razvoju izpodbijanega modela.
49 Da bi se razložilo člen 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002, je treba navesti, da na podlagi člena 10 Uredbe št. 6/2002, ki se nanaša na model Skupnosti, in člena 9 Direktive 98/71, ki se nanaša na model, registriran v državi članici, obseg varstva iz modela zajema vsak videz izdelka, ki na seznanjenega uporabnika ne naredi drugačnega celotnega vtisa, in da je treba pri ocenjevanju obsega tega varstva upoštevati stopnjo svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka.
50 V zvezi s tem je treba najprej navesti, da je v besedilu člena 10(1) Uredbe št. 6/2002 in člena 9(1) Direktive 98/71 v večini jezikovnih različicah določeno, da gre za „drugačen celotni vtis“. Člen 10 Uredbe št. 6/2002 v dveh jezikovnih različicah (francoski in romunski) in člen 9 Direktive 98/71 v eni jezikovni različici (francoski) določata, da gre za „drugačen celotni vidni vtis“. Ker pa je v skladu s členom 3(a) Uredbe št. 6/2002 in členom 1(a) Direktive 98/71 videz le izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, je treba šteti, da je lahko celotni vtis, na katerega se sklicuje v členu 10(1) Uredbe št. 6/2002 in členu 9(1) Direktive 98/71, zgolj vidni celotni vtis. Razlika v besedilu jezikovnih različic zato ne daje različnega pomena tej določbi.
51 Nato, iz člena 10(2) Uredbe št. 6/2002 in člena 9(2) Direktive 98/71 je razvidno, da je treba pri presoji, ali je model v koliziji s prejšnim modelom, upoštevati svobodo oblikovalca pri razvoju videza izdelka.
52 Člen 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002 je zato treba razlagati tako, da je model Skupnosti v koliziji s prejšnjim modelom, če ob upoštevanju svobode oblikovalca pri razvoju navedenega skupnostnega modela ta ne ustvari celotnega vtisa na seznanjenega uporabnika, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga ustvarja prejšnji model, na katerega se sklicuje. Odbor za pritožbe se je torej pravilno odločil, ko je sprejel tako razlago.
53 Treba je navesti, da je ta razlaga člena 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002 edina, s katero je mogoče zagotoviti varstvo pravic imetnika prejšnjega modela – kakor je varstvo, opisano v tej določbi – zoper kakršne koli kršitve navedenega modela zaradi sočasnega obstoja poznejšega modela Skupnosti, ki bi na seznanjenega uporabnika naredil enak celotni vtis. Če se člen 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002 namreč ne bi razlagal tako, imetnik prejšnje pravice ne bi imel možnosti zahtevati razglasitev ničnosti takega poznejšega modela Skupnosti in bi mu bilo odvzeto učinkovito varstvo, ki v skladu s členom 10 Uredbe št. 6/2002 ali členom 9 Direktive 98/71 izhaja iz njegovega modela.
– Izdelek, v katerega naj bi bil izpodbijani model vgrajen ali na katerem naj bi se uporabljal
54 Tožeča stranka prereka izpodbijano odločbo, ker je odbor za pritožbe opredelil kategorijo izdelkov, na katere se nanašata zadevna modela, kot „pogs“, „rappers“ ali „tazos“, medtem ko naj ti izdelki ne bi bili homogena kategorija izdelkov. Po mnenju tožeče stranke bi moral odbor za pritožbe upoštevati kategorijo promocijskih izdelkov za igre.
55 V zvezi s tem je treba navesti, da mora – ker v skladu s členom 3(a) Uredbe št. 6/2002 videz pomeni izgled izdelka – prijava modela Skupnosti v skladu s členom 36(2) navedene uredbe vsebovati navedbo izdelkov, v katere naj bi bil videz izdelka vgrajen ali na katerih naj bi se uporabljal. Vendar je treba pojasniti, da čeprav je navedba teh izdelkov v prijavi modela obvezna, ta informacija na podlagi člena 36(6) Uredbe št. 6/2002 ne vpliva na obseg varstva modela kot takega.
56 Iz člena 36(6) Uredbe št. 6/2002 je tako razvidno, da je treba pri presoji izdelka, v katerega naj bi bil izpodbijani model vgrajen ali na katerem naj bi se uporabljal, upoštevati navedbo iz prijave navedenega modela, ki je za to relevantna, in, če je treba, tudi sam videz izdelka, če ta pojasnjuje naravo izdelka, njegov namen in delovanje. Upoštevanje samega videza izdelka namreč lahko omogoči, da se izdelek umesti v širšo kategorijo izdelkov, ki je navedena v prijavi, in da so zato dejansko določeni seznanjeni uporabnik in stopnje svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka.
57 Navesti je treba, da je odbor za pritožbe v točkah 16 in 20 izpodbijane odločbe štel, da se izdelki, v katere naj bi bila zadevna videza izdelkov vgrajena ali na katerih naj bi se uporabljala, v angleščini imenujejo „pogs“ oziroma „rappers“ ali v španščini „tazos“, medtem ko je oddelek za izbris upošteval kategorijo promocijskih izdelkov za igre.
58 Izpodbijani model je bil v obravnavni zadevi registriran za izdelke, imenovane: „Promocijski izdelki za igre“.
59 Čeprav se stranke strinjajo, da se izpodbijani model, tako kot prejšnji model, uporablja za promocijske izdelke za igre, je iz preučitve navedenega modela mogoče videti, da gre za posebno kategorijo promocijskih izdelkov za igre. Poleg tega je intervenientka odboru za pritožbe, kot je navedel v točki 17 izpodbijane odločbe, predložila dokaze o zadevnih izdelkih, zlasti dokaze o „tazos“, ki jih trži že od leta 1995. Odbor za pritožbe je lahko tako upravičeno štel, da je intervenientka omogočila, da sta konkretno določeni narava in delovanje izdelkov, ki so igralne ploščice, znane pod imeni „pogs“, „rappers“ ali „tazos“. Odbor za pritožbe je poleg tega v točki 16 izpodbijane odločbe pojasnil, da so ti promocijski izdelki za posebne igre namenjeni otrokom in da se ponavadi uporabljajo za promocijo piškotov ali prigrizkov iz krompirja, kar pa se stranke strinjajo.
60 Zato je treba skleniti, da je odbor za pritožbe upravičeno štel, da zadevni izdelek spada v posebno kategorijo igralnih ploščic, znanih pod imeni „pogs“, „rappers“ ali „tazos“, ki je znotraj večje kategorije promocijskih izdelkov za igre.
– Seznanjeni uporabnik
61 Tožeča stranka prereka izpodbijano odločbo, ker je odbor za pritožbe štel, da je lahko seznanjeni uporabnik tudi direktor trženja, medtem ko naj bi v obravnavani zadevi šlo za otroka, starega približno od 5 do 10 let.
62 Treba je šteti, da seznanjeni uporabnik ni niti izdelovalec niti prodajalec izdelkov, v katere naj bi bila zadevna videza izdelkov vgrajena ali na katerih naj bi se uporabljala. Seznanjeni uporabnik je posebno pazljiv in ima nekaj znanja o izdelavi izdelkov, torej modelov iz preteklosti, ki se nanašajo na zadevni izdelek in ki so bili razkriti na datum vložitve izpodbijanega modela, oziroma, če je treba, na datum prednostne pravice, ki se je uveljavljala.
63 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da čeprav odbor za pritožbe ni natančno opredelil seznanjenega uporabnika v obravnavani zadevi, ta v nasprotju s trditvami tožeče stranke ni izključil možnosti, da bi to lahko bil otrok, star približno od 5 do 10 let.
64 Odbor za pritožbe je v točkah 16 in 17 izpodbijane odločbe upravičeno štel, da bi lahko bil seznanjeni uporabnik otrok, star približno od 5 do 10 let, ali direktor trženja v družbi, ki izdeluje izdelke, ki jih promovira tako, da deli „pogs“„rappers“ ali „tazos“. Iz opredelitve seznanjenega uporabnika, kot je pojasnjena v točki 62 zgoraj, je namreč razvidno, da ker so izdelki, na katerih naj bi se izpodbijani model uporabil, „pogs“, „rappers“ ali „tazos“, je v obravnavani zadevi treba šteti, da ima seznanjeni uporabnik nekaj znanja o načinu izdelave teh izdelkov. Poleg tega je lahko ta uporabnik, kot je navedel odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi, če gre za igralne ploščice, namenjene posebej otrokom, otrok, star približno od 5 do 10 let, kar pa ne izpodbijata niti UUNT niti intervenientka. Vendar je lahko v obravnavani zadevi seznanjeni uporabnik tudi, če gre za promocijski izdelek, direktor trženja v družbi, ki uporablja to vrsto izdelkov za promocijo izdelkov družbe.
65 Kot je odbor za pritožbe poudaril v točkah 16 in 17 izpodbijane odločbe, ni razlike, če je seznanjeni uporabnik otrok, star približno od 5 do 10 let, ali direktor trženja v družbi, ki izdeluje izdelke, ki jih promovira tako, da deli „pogs“„rappers“ ali „tazos“, pomembno je, da obe skupini oseb vesta za obstoj „rappers“.
– Stopnja svobode oblikovalca
66 Izhajajoč iz dejstva, da se izpodbijani model nanaša na splošno kategorijo promocijskih izdelkov, tožeča stranka prereka izpodbijano odločbo, ker je odbor za pritožbe v točki 20 te odločbe ugotovil, da je svoboda oblikovalca v obravnavani zadevi „resno omejena “.
67 V zvezi s tem je treba navesti, da je stopnja svobode oblikovalca pri razvoju videza izdelka opredeljena med drugim glede na omejitve, ki so povezane z značilnostmi, določenimi zaradi tehničnega delovanja izdelka ali njegovega elementa, ali zakonske predpise, ki veljajo za izdelek. Te omejitve vodijo do standardizacije nekaterih značilnosti, ki tako postanejo skupne videzom, ki se uporabijo na zadevnem izdelku.
68 Odbor za pritožbe je v točki 18 izpodbijane odločbe navedel, da so vsi „rappers“ ali „tazos“, preučeni v obravnavani zadevi, majhne okrogle ploščice, ploščate ali rahlo ukrivljene, ki so lahko plastične ali kovinske. V točki 20 te odločbe je iz tega sklepal, da je svoboda oblikovalca, ki je zadolžen za zasnovo takega izdelka, „resno omejena“, saj naj bi bil vzorec za to vrsto izdelka „[…] majhna ploščata ali skoraj ploščata okrogla ploščica, na katero je mogoče natisniti barvne slike, [in] okrogla ploščica [naj bi bila] pogosto izbočena proti sredini, tako da bi nastal zvok, če bi otrok s prstom pritisnil na sredino okrogle ploščice“, pri čemer je pojasnil, da „[bi imel] ‚rapper‘, ki nima teh značilnosti, malo možnosti, da [bi ga sprejeli] na trgu“.
69 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da so „pogs“, „rappers“ ali „tazos“ okrogle oblike in da so imeli „pogs“, „rappers“ ali „tazos“ na datum vložitve prijave izpodbijanega modela, v tem primeru v zvezi z navedenim modelom na datum prednostne pravice, ki se je uveljavljala, skupne značilnosti, ki so bile opisane v točkah 18 in 20 izpodbijane odločbe in navedene v točki 68 zgoraj, ki jih je moral oblikovalec upoštevati. Te ugotovitve poleg tega stranke ne izpodbijajo.
70 Zato je treba šteti, da je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi upravičeno ugotovil, da je na datum prednostne pravice, ki se je uveljavljala za izpodbijani model, svoboda oblikovalca „resno omejena“, ker mora ta vključiti te skupne značilnosti v videz za zadevni izdelek. Poleg tega je svoboda oblikovalca, kot je v točki 20 izpodbijane odločbe poudaril odbor za pritožbe, omejena tudi s tem, da morajo to biti poceni izdelki, ki izpolnjujejo varnostne zahteve za otroke in ki jih je mogoče priložiti k izdelkom, ki jih ti poceni izdelki promovirajo.
– Celotni vtis, ki ga pri seznanjenem uporabniku ustvarita zadevna videza izdelkov
71 Tožeča stranka izpodbija sklep odbora za pritožbe v izpodbijani odločbi, da zadevna videza izdelkov ustvarjata pri seznanjenem uporabniku različna celotna vtisa.
72 Pri konkretni presoji celotnega vtisa zadevnih videzov izdelkov, ki je ustvarjen pri seznanjenem uporabniku, ki ima nekaj znanja o načinu izdelave izdelkov, je treba upoštevati stopnjo svobode oblikovalca pri razvoju izpodbijanega modela. Ker se podobnosti med zadevnima videzoma izdelkov nanašajo na skupne značilnosti, kakor so opisane v točki 67 zgoraj, bodo te podobnosti, kot je v točki 19 izpodbijane odločbe navedel odbor za pritožbe, le malo pomembne za celotni vtis, ki ga pri seznanjenem uporabniku ustvarita navedena videza izdelkov. Poleg tega bolj kot je svoboda oblikovalca pri razvoju izpodbijanega modela omejena, bolj bo mogoče, da manjše razlike med zadevnima videzoma izdelkov zadostujejo, da pri seznanjenem uporabniku ustvarijo različen celotni vtis.
73 Odbor za pritožbe je, kot je bilo navedeno v točki 68 zgoraj, najprej v točkah 18 in 20 izpodbijane odločbe ugotovil, da je oblikovalec pri razvoju izpodbijanega modela omejen, in nato štel, da je svoboda oblikovalca v obravnavani zadevi „resno omejena“.
74 Odbor za pritožbe je v točki 19 izpodbijane odločbe glede presoje celotnega vtisa, ki ga pri seznanjenem uporabniku ustvarita zadevna videza izdelkov, tudi pojasnil, da bo ta uporabnik samodejno izključil elemente, „ki so popolnoma banalni in skupni vsem primerkom iz vrste zadevnega proizvoda“, in se osredotočil na značilnosti, „ki so odvisne od volje in se razlikujejo od standarda“.
75 Odbor za pritožbe je nato v točkah od 21 do 24 izpodbijane odločbe primerjal zadevna videza izdelkov, tako da je najprej opisal prejšnji in nato izpodbijani model ter nato sklenil, da obstaja „razlika med obrisoma privzdignjenega dela na sredini okroglih ploščic“. Iz tega je v točki 24 te odločbe sklepal, da ta razlika pri pogledu s strani – glede na to, da je svoboda oblikovalca pri razvoju izpodbijanega modela omejena – zadostuje za sklep, da zadevna videza izdelkov pri seznanjenem uporabniku ustvarjata različen celotni vtis.
76 Zadevna videza izdelkov je treba primerjati ob upoštevanju meril, ki so natančneje navedena v točki 72 zgoraj, tako da se preuči njune podobnosti in razlike, da bi se ob upoštevanju stopnje svobode oblikovalca pri razvoju izpodbijanega modela ugotovilo, ali je lahko odbor za pritožbe, ne da bi storil napako, sklepal, da zadevna videza pri seznanjenem uporabniku ustvarita različna celotna vtisa.
77 Glede podobnosti med zadevnima videzoma izdelkov je, prvič, odbor za pritožbe v točki 22 izpodbijane odločbe navedel, da sta oba skoraj ploščati okrogli ploščici. Vendar je treba glede značilnosti, ki je na datum prednostne pravice, ki se je uveljavljala za izpodbijani model, skupna videzom tipskih proizvodov zadevnega proizvoda – kot je v točki 18 in 20 izpodbijane odločbe navedel odbor za pritožbe – šteti, da si seznanjeni uporabnik te podobnosti ne bo zapomnil pri celotnem vtisu zadevnih videzov izdelkov.
78 Drugič, odbor za pritožbe je v točki 22 izpodbijane odločbe tudi navedel, da oba zadevna videza izdelkov vključujeta koncentrični krog zelo blizu roba, pri čemer je namen tega kroga vzbuditi idejo, da je okrogla ploščica ob robovih ukrivljena. Treba je navesti, da je mogoče zadevna videza izdelkov uporabiti pri kovinskem izdelku, kar tožeča stranka in intervenientka ne izpodbijata. Ker je izdelek namenjen zlasti otrokom, je lahko torej ta ukrivljeni rob za oblikovalca omejitev, povezana z varnostnimi zahtevami, tako da izdelek ne bi imel ostrega roba, če je izdelan iz kovine, ali celo plastike oziroma lepenke. Ker lahko ta podobnost med zadevnima videzoma izdelkov, ki se nanaša na eno od njunih značilnosti, oblikovalca omejuje, je treba šteti, da ne bo vzbudila pozornosti seznanjenega uporabnika.
79 Tretjič, oba zadevna videza izdelkov vključujeta koncentrični krog, ki je na tretjini razdalje od roba do središča okrogle ploščice. Odbor za pritožbe je v točki 22 izpodbijane odločbe navedel to podobnost in trdil, da je namen tega kroga vzbuditi idejo, da je središčni del rahlo privzdignjen. Vendar je treba ugotoviti, da je bilo mogoče na središčnem delu narisati obliko, ki ni krog. Dokaz, kot je razvidno iz prijave izpodbijanega modela, ki je bila priložena k spisu UUNT, poslanim Splošnemu sodišču, je ta, da se za izpodbijani model uveljavlja prednostna pravica glede na španski model št. 157156, ki vključuje tri možnosti, in da je ta središčni in privzdignjeni del glede na možnosti narisan s krogom, trikotnikom ali šestkotnikom. Poleg tega o tej ugotovitvi ni mogoče podvomiti zaradi trditve UUNT na obravnavi, da je morala biti oblika osnovna, da se ne bi skazila slika, ki lahko pokriva okroglo ploščico, ker trikotna, šestkotna ali celo kvadratna oziroma ovalna oblika namesto kroga ne bi bolj skazila slike. V to ugotovitev pa tudi ni mogoče podvomiti zaradi trditve UUNT, da je bilo treba uporabiti krog, da bi ta privzdignjeni središčni del lahko bil izbočen, saj bi lahko bila med drugim uporabljena ovalna oblika.
80 Četrtič, zadevna videza izdelkov sta podobna, ker je ukrivljeni rob okrogle ploščice privzdignjen glede na srednji del okrogle ploščice, ki je med robom in središčnim privzdignjenim delom.
81 Petič, zadevna videza izdelkov sta podobna v obsegih središčnega privzdignjenega dela in srednjega dela okrogle ploščice, ki je med robom in središčnim privzdignjenim delom.
82 Zaradi neobstoja kakršne koli posebne omejitve, naložene oblikovalcu, se podobnosti, navedene v točkah od 79 do 81 zgoraj, nanašajo na elemente, glede katerih je obstajala svoboda oblikovalca pri razvoju izpodbijanega modela. Torej bodo te podobnosti še toliko bolj pritegnile pozornost seznanjenega uporabnika, ker so v obravnavani zadevi, kot je navedla intervenientka, zgornje površine temu uporabniku najbolj vidne.
83 Glede razlik med zadevnima videzoma izpodbijani model vključuje, če se ga pogleda od zgoraj – kot je v točki 23 izpodbijane odločbe navedel odbor za pritožbe – dva koncentrična kroga več kot prejšnji model. Pri pogledu s strani se videza razlikujeta, ker je izpodbijani model bolj izbočen. Vendar je treba ugotoviti, da ker je izbočenost zelo majhna in ker so okrogle ploščice tanke, seznanjeni uporabnik te izbočenosti ne bo zlahka opazil, zlasti če bo to ploščico pogledal od zgoraj, kar potrjujejo dejansko trženi izdelki, kot izhajajo iz spisa, ki ga je UUNT poslal Splošnemu sodišču.
84 Glede na podobnosti, navedene v točkah od 79 do 81 zgoraj, je treba šteti, da razlike, ki jih je ugotovil odbor za pritožbe v točki 23 izpodbijane odločbe (glej točko 83 zgoraj), ne zadostujejo za to, da bi izpodbijani model pri seznanjenem uporabniku ustvaril celotni vtis, ki se razlikuje od celotnega vtisa, ki ga ustvarja prejšnji model.
85 Iz vseh zgornjih ugotovitev lahko sklepamo, da je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi neupravičeno ugotovil, da zadevna videza izdelkov pri seznanjenem uporabniku ustvarjata različna celotna vtisa in da zadevna modela nista v koliziji v smislu člena 25(1)(d) Uredbe št. 6/2002. Izpodbijana odločba, ki je bila sprejeta, tako krši ta člen, zato jo je treba razveljaviti, ne da bi bilo treba preizkusiti zadnji tožbeni razlog, na katerega se tožeča stranka sklicuje.
Stroški
86 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ta člen poleg tega določa, da če več strank ne uspe, Splošno sodišče odloči, da se stroški delijo.
87 Ker v obravnavani zadevi intervenientka in UUNT nista uspela, se jima naloži plačilo stroškov, ki so tožeči stranki nastali v postopku pred Splošnim sodiščem in ki jih je ta priglasila.
88 Med drugim je tožeča stranka priglasila, naj ji UUNT in intervenientka povrneta stroške postopka pred odborom za pritožbe. V zvezi s tem je treba spomniti, da se na podlagi člena 136(2) Poslovnika stroški, ki so bili za stranke v postopku pred odborom za pritožbe nujni, štejejo za stroške, ki se povrnejo. Ker UUNT in intervenientka nista uspela, se jima naloži tudi plačilo stroškov, ki so tožeči stranki nastali v postopku pred odborom za pritožbe in ki jih je ta priglasila.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)
razsodilo:
1. Odločba tretjega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 27. oktobra 2006 (zadeva R 1001/2005-3) se razveljavi.
2. UUNT in PepsiCo, Inc. nosita svoje stroške in stroške, ki so v postopku pred Splošnim sodiščem nastali družbi Grupo Promer Mon Graphic, SA.
3. UUNT in PepsiCo nosita svoje stroške in stroške, ki so v postopku pred Splošnim sodiščem nastali družbi Grupo Promer Mon Graphic.
Vilaras Prek Ciucă
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 18. marca 2010.
Podpisi