SODBA SODIŠČA (deseti senat)
z dne 15. marca 2018(*)
„Predhodno odločanje – Socialna varnost delavcev migrantov – Uredba (EGS) št. 1408/71 – Členi 12, 46a, 46b in 46c – Dajatve iste vrste – Pojem – Pravilo za preprečevanje prekrivanja – Pojem – Pogoji – Nacionalno pravilo, ki določa dodatek k pokojnini za trajno in popolno nezmožnost opravljanja poklica za delavce, ki so stari 55 let ali manj – Mirovanje dodatka, če se delavec zaposli ali če pridobi starostno pokojnino“
V zadevi C‑431/16,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León (višje sodišče Kastilija in Leon, Španija) z odločbo z dne 11. maja 2016, ki je na Sodišče prispela 2. avgusta 2016, v postopku
Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS),
Tesorería General de la Seguridad Social (TGSS)
proti
Joséju Blancu Marquésu,
SODIŠČE (deseti senat),
v sestavi E. Levits, predsednik senata, M. Berger, sodnica, in F. Biltgen (poročevalec), sodnik,
generalni pravobranilec: E. Tanchev,
sodna tajnica: L. Carrasco Marco, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 13. septembra 2017,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS) in Tesorería General de la Seguridad Social (TGSS) A. Trillo García in M. Baró Pazos, letrados,
– za špansko vlado V. Ester Casas, agentka,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in D. Martin, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 4, 12, 46a, 46b in 46c Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 592/2008 z dne 17. junija 2008 (UL 2008, L 177, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 1408/71), ter členov 3, 10, od 53 do 55 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Instituto Nacional de la Seguridad Social (INSS) (nacionalni inštitut za socialno varnost, Španija, v nadaljevanju: INSS) in Tesorería General de la Seguridad Social (TGSS) (splošni sklad socialne varnosti, Španija, v nadaljevanju: TGSS) ter Joséjem Blancom Marquésom glede odločbe INSS, da slednjemu zaradi pridobitve švicarske starostne pokojnine pokojninski dodatek za trajno in popolno nezmožnost miruje.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V enaindvajseti uvodni izjavi Uredbe št. 1408/71 je navedeno, da bi bilo treba „za zaščito delavcev migrantov in njihovih preživelih oseb pred pretirano strogim uveljavljanjem določb nacionalne zakonodaje v zvezi z zmanjšanjem, mirovanjem ali odvzemom vključiti tudi določbe, ki določajo stroga pravila za uporabo teh določb“.
4 Člen 1(j) te uredbe določa, da izraz „zakonodaja“ vsake države članice pomeni „zakone, predpise in druge določbe ter vse druge sedanje ali prihodnje izvedbene ukrepe […], ki se nanašajo na področja socialne varnosti in sisteme socialne varnosti […]“
5 Člen 4 te uredbe, naslovljen „Stvarna veljavnost“, v odstavku 1 določa:
„Ta uredba se uporablja za vso zakonodajo v zvezi z naslednjimi področji socialne varnosti:
(a) dajatve za bolezen in materinstvo;
(b) dajatve, vključno s tistimi, ki so namenjene vzdrževanju ali izboljševanju možnosti pridobivanja zaslužka;
(c) dajatve za starost;
(d) dajatve za preživele osebe;
(e) dajatve za nesreče pri delu in poklicne bolezni;
(f) pomoči ob smrti;
(g) dajatve za brezposelnost;
(h) družinske dajatve.“
6 Člen 12 te uredbe, naslovljen „Preprečevanje prekrivanja dajatev“, določa:
„1. Ta uredba ne daje niti ne ohranja pravice do več dajatev iste vrste za isto dobo obveznega zavarovanja. Ta določba pa se ne uporablja za dajatve za invalidnost, starost, smrt (pokojnine) in poklicne bolezni, ki jih dodeljujejo nosilci v dveh ali več državah članicah v skladu z določbami členov 41, 43(2) in (3), 46, 50, 51 in 60(1)(b).
2. Kadar uredba ne določa drugače, se lahko določbe zakonodaje države članice, ki urejajo zmanjšanje, mirovanje ali odvzem dajatev v primeru prekrivanja z drugimi dajatvami socialne varnosti ali s kako drugo obliko dohodka, uveljavljajo tudi, kadar so te dajatve pridobljene po zakonodaji druge države članice ali kadar je bil tak dohodek pridobljen na ozemlju druge države članice.
3. Določbe zakonodaje države članice o zmanjšanju, mirovanju ali odvzemu dajatve osebi, ki prejema dajatve za starost ali predčasne dajatve za starost in opravlja poklicno dejavnost, se lahko uveljavijo proti taki osebi tudi, če opravlja poklicno dejavnost na ozemlju druge države članice.
[…]“
7 Člen 46 Uredbe št. 1408/71 določa:
„1. Kadar so pogoji, ki jih zahteva zakonodaja države članice za upravičenost do dajatev, izpolnjeni brez uporabe člena 45 ali člena 40(3), se uporabljajo naslednja pravila:
(a) pristojni nosilec izračuna znesek dajatev, ki bi ga bilo treba plačati;
(i) samo po določbah zakonodaje, ki jo uporablja;
(ii) v skladu z odstavkom 2;
[…]“
8 Člen 46a te uredbe, naslovljen „Splošne določbe v zvezi z zmanjšanjem, mirovanjem ali odvzemom, ki se uporabljajo za invalidske dajatve, za pomoči ob smrti ali za preživele osebe po zakonodajah držav članic“, določa:
„1. V tem poglavju ima prekrivanje dajatev iste vrste naslednji pomen: vsako prekrivanje invalidskih dajatev, [dajatev za starost] pomoči ob smrti ali za preživele osebe, izračunanih ali zagotovljenih na osnovi zavarovalnih dob in/ali dob prebivanja, ki jih dopolni ena in ista oseba.
2. V tem poglavju ima prekrivanje dajatev iste vrste naslednji pomen: vsako prekrivanje dajatev, ki se ne morejo obravnavati kot dajatve iste vrste v smislu odstavka 1.
3. Naslednja pravila veljajo za uporabo določb o zmanjšanju, mirovanju ali odvzemu, ki jih določa zakonodaja države članice v primeru prekrivanja dajatev za invalidnost, starost ali dajatve za preživele osebe z dajatvijo iste vrste ali dajatvijo druge vrste ali z drugim dohodkom:
(a) dajatve, prejete na podlagi zakonodaje države članice, ali drugi prihodki, prejeti v drugi državi članici, se upoštevajo le, če zakonodaja prve države članice upošteva v tujini pridobljene dajatve ali prihodke;
(b) upoštevajo se zneski dajatev, ki naj bi jih izplačevale druge države članice, pred odvedbo davkov, prispevkov za socialno varnost in drugih posameznih davščin ali odbitkov;
(c) ne upoštevajo se zneski dajatev, pridobljenih po zakonodaji drugih držav članic, ki se dodeljujejo na podlagi prostovoljnega [zavarovanja] ali prostovoljnega nadaljevanja zavarovanja;
(d) kadar se določbe o zmanjšanju, mirovanju in odvzemu uporabljajo na podlagi zakonodaje zgolj ene države članice, ker oseba prejema dajatve podobne ali različne vrste, izplačljive po zakonodaji drugih držav članic, ali druge dohodke, pridobljene na ozemlju drugih držav članic, se lahko dajatve, izplačljive po zakonodaji prve države članice, zmanjšajo samo do zneska dajatev, izplačljivega po zakonodaji drugih držav članic oziroma dohodka, pridobljenega na ozemlju drugih držav članic.“
9 Člen 46b te uredbe, naslovljen „Posebne določbe, ki veljajo v primerih prekrivanja dajatev iste vrste po zakonodajah dveh ali več držav članic“, določa:
„1. Določbe o zmanjšanju, mirovanju ali odvzemu, ki jih določa zakonodaja države članice, se ne smejo uporabljati za dajatve, izračunane v skladu s členom 46(2).
2. Določbe o zmanjšanju, mirovanju ali odvzemu, ki jih predpisuje zakonodaja države članice, se uporabljajo za dajatve, izračunane v skladu s členom 46(1)(a)(i) le, če je dajatev:
(a) bodisi dajatev iz Priloge IV, dela D, katere znesek ni odvisen od dolžine dopolnjenih zavarovalnih dob ali dob prebivanja,
ali
[…]
Dajatve, omenjene v (a) in (b) ter sporazumi, so navedeni v Prilogi IV, delu D.“
10 Uredba št. 1408/71 je bila razveljavljena in jo od 1. maja 2010 nadomešča Uredba št. 883/2004. Vendar pa na podlagi člena 90(1) te zadnje uredbe Uredba (EGS) št. 1408/71 ostane v veljavi in pravno učinkuje za namene „Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 52, str 3)in Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem gibanju oseb, podpisanega v Luxembourgu 21. junija 1999 in odobrenega v imenu Evropske skupnosti s Sklepom Sveta in Komisije glede sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z dne 4. aprila 2002 o sklenitvi sedmih sporazumov s Švicarsko konfederacijo (2002/309/ES, Euratom) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 41, str. 89, v nadaljevanju: Sporazum ES‑Švica) in drugih sporazumov, ki se sklicujejo na Uredbo (EGS) št. 1408/71, dokler se navedena sporazuma [nista spremenila] glede na to uredbo“.
11 Člen 8 Sporazuma ES‑Švica določa:
„Pogodbenice uredijo koordinacijo sistemov socialne varnosti v skladu s Prilogo II, zlasti z namenom:
(a) zagotovitve enake obravnave;
(b) določitve zakonodaje, ki se uporablja;
(c) seštevanja vseh dob, ki jih upoštevajo nacionalne zakonodaje zadevnih držav za namen pridobitve in ohranitve pravice do dajatev in izračuna dajatev;
(d) izplačevanja dajatev osebam, ki prebivajo na ozemlju pogodbenic;
(e) spodbujanja medsebojne upravne pomoči ter sodelovanja med organi in institucijami.“
12 Člen 20 Sporazuma ES‑Švica določa:
„Če v Prilogi II ni določeno drugače, se dvostranski sporazumi o socialni varnosti med Švico in državami članicami Evropske unije z začetkom veljavnosti tega sporazuma prenehajo uporabljati, če ta ureja isto področje.“
13 Priloga II k Sporazumu ES‑Švica o koordinaciji sistemov socialne varnosti v členu 1 določa:
„1. Pogodbenici se dogovorita, da bosta na področju koordinacije sistemov socialne varnosti v medsebojnih odnosih uporabljali akte Skupnosti, navedene v različici, veljavni ob podpisu sporazuma, vključno s spremembami iz oddelka A te priloge, ali enakovredne določbe.
2. Šteje se, da izraz[a] ‚država(e) članica(e)‘, ki [ju] vsebujejo akti iz oddelka A te priloge, poleg držav, na katere se nanašajo ustrezni akti Skupnosti, vključuje[jo] tudi Švico.“
14 Oddelek A navedene priloge napotuje med drugim na Uredbo št. 1408/71.
15 Priloga II k Sporazumu ES‑Švica je bila posodobljena s Sklepom št. 1/2012 skupnega odbora, ki je bil ustanovljen s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Švicarsko konfederacijo na drugi strani o prostem gibanju oseb z dne 31. marca 2012 (UL 2012, L 103, str. 51).
16 Tako spremenjena Priloga II, ki je začela veljati 1. aprila 2012, se poleg Uredbe št. 883/2004 sklicuje tudi na Uredbo št. 1408/71 „pri sklicih nanjo v Uredbi [št. 883/2004], oziroma kadar so se zadevni primeri zgodili v preteklosti“.
Špansko pravo
17 Člena 136 in 137 Ley General de la Seguridad Social (splošni zakon o socialni varnosti), v različici, ki je bila potrjena z Real Decreto Legislativo 1/1994 (kraljeva zakonska uredba 1/1994) z dne 20. junija 1994 (BOE št. 154, z dne 29. junija 1994, str. 20658), kakor se je uporabljala v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: LGSS), zaradi socialne varnosti v primeru popolne trajne nezmožnosti za opravljanje svojega običajnega poklica določata pokojnino, ki je namenjena za varstvo delavcev, ki zaradi bolezni ali nesreče, ki sta bili ali nista bili poklicni, niso več sposobni opravljati svojega običajnega poklica, so pa še vedno sposobni opravljati druge poklice.
18 Člen 139(2) LGSS:
„Denarna dajatev za trajno in popolno nezmožnost za delo je doživljenjska pokojnina, ki jo izjemoma lahko nadomesti pavšalna odškodnina, če je upravičenec mlajši od 60 let.
Delavci, ki so trajno popolnoma nezmožni opravljati svoj običajni poklic so upravičeni do pokojnine, določene v prejšnjem odstavku, povečane za odstotek, ki se določi na podlagi veljavne ureditve, če zaradi njihove starosti, pomanjkanja splošnih ali posebnih izkušenj in zaradi socialnega in poklicnega okolja v kraju njihovega prebivališča težko najdejo zaposlitev v drugem poklicu, kot je tisti, ki so ga opravljali.
[…]“
19 Iz člena 6, od (1) do (3), Decreto 1646/1972 para la aplicación de la ley 24/1972, de 21 de junio, en materia de prestaciones del Régimen General de la Seguridad Social (uredba 1646/1972 za izvajanje zakona 24/1972 z dne 21. junija 1972 na področju dajatev v okviru splošnega sistema socialne varnosti) z dne 23. junija 1972 (v nadaljevanju: uredba 1646/1972) izhaja, da je pokojnina za trajno in popolno nezmožnost za opravljanje običajnega poklica, povečana za dodatek v višini 20 % predpisane osnove za dajatev, ki se upošteva za določitev zneska pokojnine (v nadaljevanju: 20‑odstotni dodatek), če je delavec star 55 let ali manj.
20 Vendar glede na to, da temelji na domnevi, da osebe, stare 55 let in več, posebej težko najdejo zaposlitev v drugem poklicu, kot je tisti, ki so ga opravljale in zaradi katerega jim je bila priznana trajna in popolna nezmožnost, ta dodatek na podlagi člena 6(4) uredbe 1646/1972 „miruje v obdobju, v katerem njegov upravičenec opravlja zaposlitev“.
21 Nasprotno pa je prejemanje pokojnine za trajno in popolno nezmožnost združljivo z opravljanjem drugega poklica.
22 Člen 143(4) LGSS določa, da se, ko upravičenec do pokojnine za trajno in popolno nezmožnost doseže starost 65 let, ta pokojnina spremeni v starostno pokojnino. Ta sprememba poimenovanja dajatve pa ne vpliva na pogoje za uporabo te dajatve.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
23 J. Blanco Marqués, rojen 3. februarja 1943, je upravičen do španske pokojnine iz naslova trajne in popolne nezmožnosti opravljanja poklica električarja v rudniku, ki je nastala zaradi nepoklicne bolezni, ki mu je bila priznana s sodno odločbo z dne 3. junija 1998 in je začela učinkovati 13. januarja 1998. Za ugotovitev pridobitve pravice do te pokojnine in določitev njene višine so se upoštevali le prispevki, plačani v Španiji. Ker je bila oseba na datum, ko je začela učinkovati ta odločba, stara več kot 55 let, ji je bil v skladu s členom 6(1) do (3) Uredbe 1646/1972 odobren 20‑odstotni dodatek.
24 Ko je J. Blanco Marqués dopolnil 65 let, je v okviru švicarske socialne varnosti pridobil starostno pokojnino z učinkom od 1. marca 2008. Pri tej pokojnini so se upoštevali le prispevki tega delavca v švicarski sistem socialne varnosti.
25 INNS je z odločbo z dne 24. februarja 2015 s 1. februarjem 2015 odpravil 20‑odstotni dodatek, ki ga je dobival J. Blanco Marqués, ker ta dodatek ni bil združljiv s pravico do starostne pokojnine in je od njega zahteval vračilo 17.340,95 EUR, kolikor znašajo zneski tega dodatka v obdobju, ko terjatev še ni zastarala, in sicer od 1. februarja 2011 do 31. januarja 2015.
26 J. Blanco Marqués je to odločbo izpodbijal pred Juzgado de lo Social no 1 de Ponferrada (socialno sodišče št. 1 v Ponferradi, Španija). S sodbo z dne 28. septembra 2015 je to sodišče odpravilo izpodbijano odločbo in ugotovilo, da 20‑odstotni dodatek ni nezdružljiv s prejemanjem švicarske starostne pokojnine, saj člen 46a(3)(a) Uredbe št. 1408/71 in člen 53(3)(a) Uredbe 883/2004 za obstoj take nezdružljivosti zahtevata, da španska zakonodaja določi, da se za namene ugotavljanja nezdružljivosti upoštevajo dajatve ali dohodki, ki se dobijo iz tujine. Take določbe pa naj v španskem pravu ne bi bilo.
27 INSS je zoper to sodbo vložil pritožbo pri Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León (višje sodišče v Kastilji in Leon, Španija) in trdil, da iz sodne prakse Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija) izhaja, da 20‑odstotni dodatek miruje ne le v primeru, ki ga izrecno določa 6(4) Uredbe 1646/1972, in sicer, kadar upravičenec opravlja zaposlitev, ampak tudi v primeru, kadar slednji pridobi starostno pokojnino v drugi državi članici ali v Švici in ta starostna pokojnina nadomešča plačo.
28 V teh okoliščinah je Tribunal Superior de Justicia de Castilla y León (višje sodišče Kastilija in Leon) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba šteti, da je določba nacionalnega prava, kot je tista iz člena 6(4) [uredbe 1646/1972], ki predpisuje, da dodatek v višini 20 % od predpisane osnove, ki pripada upokojencem, starejšim od 55 let, ki so trajno in popolnoma nezmožni za opravljanje svojega običajnega poklica, ‚miruje v obdobju, ko ima delavec zaposlitev‘, pravilo za preprečevanje prekrivanja v smislu členov 12, 46a, 46b in 46c Uredbe [št. 1408/71] in členov 5, 53, 54 in 55 Uredbe [št. 883/2004], ob upoštevanju, da je Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) podalo razlago, da se nezdružljivost, predpisana v tej določbi nacionalnega prava, uporablja ne le za opravljanje zaposlitve temveč tudi za prejemanje starostne pokojnine?
2. Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali je treba člen 46a(3)(a) Uredbe [št. 1408/71] in člen 53(3)(a) Uredbe [št. 883/2004] razlagati tako, da se lahko pravilo za preprečevanje prekrivanja omenjene dajatve in pokojnine iz druge države Evropske unije ali Švice lahko uporabi le takrat, kadar obstaja pravilo nacionalnega prava z zakonsko močjo, ki izrecno določa nezdružljivost dajatev v okviru socialne varnosti za invalidnost, starost ali za preživele osebe, kot je ta, ki je sporna v tej zadevi, in dajatev ali dohodkov, ki jih upravičenec pridobi v tujini? Oziroma ali je mogoče v skladu s členoma 12 Uredbe [št. 1408/71] in 5 Uredbe [št. 883/2004] pravilo za preprečevanje prekrivanja uporabiti za pokojnine iz druge države Evropske unije ali Švice, čeprav ni izredne zakonske določbe, vendar pa je bila v nacionalni sodni praksi sprejeta razlaga, da sporna dajatev ni združljiva s starostno pokojnino po španskem pravu?
3. Če je odgovor na prejšnje vprašanje tak, da se za obravnavani primer špansko pravilo za preprečevanje prekrivanja (skupaj z njegovo razširitvijo s sodno prakso) uporablja, čeprav ni izrecne zakonske določbe, ki bi urejala dajatve ali dohodke iz tujine, ali je treba šteti, da je dodatek v višini 20 %, ki v skladu s špansko zakonodajo na področju socialne varnosti pripada upokojencem, starejšim od 55 let, ki so trajno in popolnoma nezmožni za opravljanje svojega običajnega poklica, dajatev iste vrste kot starostna pokojnina v okviru švicarskega sistema socialne varnosti? Ali se obseg opredelitev različnih področij socialne varnosti iz člena 4(1) Uredbe [št. 1408/71] in člena 3(1) Uredbe [št. 883/2004] določi na ravni Skupnosti ali je treba slediti opredelitvam, ki jih nacionalna zakonodaja daje za vsako konkretno dajatev? Če ima opredelitev skupnostni obseg, ali je treba zadevni dodatek šteti za dajatev za invalidnost ali za dajatev za brezposelnost, glede na to, da dopolnjuje pokojnino zaradi trajne in popolne nezmožnosti za opravljanje običajnega poklica, ker osebe, starejše od 55 let, težko najdejo drugo zaposlitev, tako da izplačevanje tega dodatka miruje, če njegov upravičenec opravlja zaposlitev?
4. Ali je treba šteti – če se šteje, da sta obe dajatvi istovrstni, in glede na to, da se niti za določitev zneska španske invalidske pokojnine niti njenega dodatka niso upoštevala obdobja plačevanja prispevkov v drugi državi – da je dodatek v višini 20 % predpisane osnove k španski pokojnini zaradi trajne in popolne nezmožnosti dajatev, za katero se uporabljajo pravila za preprečevanje prekrivanja, ker je treba šteti, da njen znesek ni odvisen od trajanja zavarovalnih dob ali dob prebivanja v smislu člena 46b(2)(a) Uredbe [št. 1408/71] in člena 54(2)(a) Uredbe [št. 883/2004]? Ali se pravilo za preprečevanje prekrivanja lahko uporabi, čeprav ta dajatev ni našteta v delu D Priloge IV k Uredbi [št. 1408/71] niti v Prilogi IX k Uredbi [št. 883/2004]?
5. Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali se uporablja določba iz člena 46a(3)(d) Uredbe [št. 1408/71] in člena 53(3)(d) Uredbe [št. 883/2004], v skladu s katero se lahko dajatev v okviru španske socialne varnosti zmanjša samo ‚do zneska dajatev, izplačljivega po zakonodaji‘ druge države, v tem primeru Švice?
6. Če se šteje, da sta dajatvi različne narave in glede na to, da ni ugotovljeno, da bi Švica uporabljala kakršno koli pravilo za preprečevanje prekrivanja, ali se lahko za zadevni dodatek na podlagi člena 46c uredbe [št. 1408/71] in člena 55 Uredbe [št. 883/2004] v celoti uporabi zmanjšanje ali pa ga je treba uporabiti sorazmerno in ali je treba v obeh primerih uporabiti omejitev iz člena 46a(3)(d) Uredbe [št. 1408/71] in člena 53(3)(d) Uredbe [št. 883/2004], v skladu s katero se lahko dajatev v okviru španske socialne varnosti zmanjša samo ‚do zneska dajatev, izplačljivega po zakonodaji‘ druge države, v tem primeru Švice?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Uvodne ugotovitve
29 Ker se predložitveno sodišče v vprašanjih za predhodno odločanje sklicuje na določbe Uredbe št. 1408/71 in na določbe Uredbe št. 883/2004, je treba uvodoma ugotoviti, katera ureditev se rationae temporis uporablja za položaj v postopku v glavni stvari.
30 V zvezi s tem iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, izhaja, da sta bili odločba, s katero je bila dodeljena španska pokojnina za trajno in popolno nezmožnost, in odločba o dodelitvi švicarske pokojnine, izdani leta 1998 in leta 2008. Ker sta bili ti odločbi, na podlagi katerih sta nastali zadevni pokojnini, sprejeti pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 883/2004, so za zadevo v postopku v glavni stvari upoštevne le določbe Uredbe št. 1408/71.
Prvo vprašanje
31 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je špansko pravilo iz člena 6(4) uredbe 1646/1972, kakor ga je razlagalo Tribunal Supremo (vrhovno sodišče), na podlagi katerega 20‑odstotni dodatek miruje v obdobju, ko delavec opravlja zaposlitev ali dobiva starostno pokojnino, določba za zmanjšanje dajatve v smislu člena 12 Uredbe št. 1408/71.
32 Uvodoma je treba ugotoviti, da nacionalna zakonodaja, ki določa dodatek k pokojnini za trajno in popolno nezmožnost, kakršen je 20‑odstotni dodatek, spada na stvarno področje uporabe Uredbe št. 1408/71.
33 V skladu s členom 4(1)(b) se Uredba št. 1408/71 uporablja za „invalidske dajatve, vključno s tistimi, ki so namenjene vzdrževanju ali izboljševanju možnosti pridobivanja zaslužka“.
34 Poleg tega člen 1(t) te uredbe določa, da je treba izraze „dajatve“, „pokojnine“ in „rente“ razumeti širše, kot da opredeljuje vse dajatve, pokojnine in rente, vključno z vsemi njihovimi elementi, ki se izplačujejo iz javnih sredstev, z uskladitvami in dopolnilnimi dodatki.
35 Glede pojma „določba za zmanjšanje dajatve“ v smislu člena 12(2) Uredbe št. 1408/71 iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba nacionalno pravilo opredeliti kot določbo za zmanjšanje dajatve, če se zaradi izračunavanja, ki ga je treba na njeni podlagi opraviti, zmanjša znesek pokojnine, ki jo lahko zadevna oseba zahteva, ker prejema dajatev iz druge države (glej v tem smislu sodbi z dne 7. marca 2002, Insalaca, C‑107/00, EU:C:2002:147, točka 16 in navedena sodna praksa, in z dne 7. marca 2013, van den Booren, C‑127/11, EU:C:2013:140, točka 28).
36 V tem primeru iz predložitvene odločbe izhaja, da na podlagi člena 6(4) uredbe 1646/1972, kakor ga razlaga sodna praksa Tribunal Supremo (vrhovno sodišče), 20‑odstotni dodatek ne miruje le takrat, kadar upravičenec prejema plačo, ampak tudi ko prejema starostno pokojnino, saj se ta šteje kot nadomestilo za plačo. Poleg tega se na podlagi iste sodne prakse ne razlikuje med nacionalnimi starostnimi pokojninami in pokojninami, ki se pridobijo v drugi državi članici ali v Švici, zato je treba prve in druge za namene uporabe te določbe obravnavati enako.
37 Iz tega izhaja, da je treba šteti, da se zadevno nacionalno pravilo nanaša na dajatve, do katerih je oseba upravičena v drugi državi članici ali Švici, saj je treba za uporabo Uredbe št. 1408/71 Švicarsko konfederacijo obravnavati kot državo članico Evropske unije (sodba z dne 18. novembra 2010, Xhymshiti, C‑247/09, EU:C:2010:698, točka 31).
38 Poleg tega ni sporno, da uporaba tega nacionalnega pravila učinkuje tako, da se zmanjša celotni znesek dajatev, ki jih oseba lahko zahteva.
39 Sodišče pa je že odločilo, da je nacionalno pravilo, ki določa, da se dodatek k starostni pokojnini delavca odšteje od zneska starostne pokojnine, ki ga lahko oseba zahteva na podlagi ureditve druge države članice, določba za zmanjšanje dajatve v smislu člena 12(2) Uredbe št. 1408/71 (sodba z dne 22. oktobra 1998, Conti, C‑143/97, EU:C:1998:501, točka 30).
40 V zvezi s tem je glede trditve INSS in TGSS, da se za zadevno nacionalno pravilo ne uporablja Uredba št. 1408/71, ker le določa pravilo nezdružljivosti, Sodišče pojasnilo, da nacionalnih določb za zmanjšanje dajatev ni mogoče izključiti iz pogojev in omejitev uporabe iz Uredbe št. 1408/71, tako da se opredelijo kot pravila za izračun ali dokazna pravila (glej v tem smislu sodbi z dne 22. oktobra 1998, Conti, C‑143/97, EU:C:1998:501, točka 24, in z dne 18. novembra 1999, Van Coile, C‑442/97, EU:C:1999:560, točka 27).
41 Na podlagi navedenega je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je nacionalna določba, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, na podlagi katere dodatek k pokojnini za trajno in popolno nezmožnost miruje v obdobju, v katerem upravičenec te pokojnine dobiva starostno pokojnino v drugi državi članici ali v Švici, določba za zmanjšanje dajatve v smislu člena 12(2) Uredbe št. 1408/71.
Drugo vprašanje
42 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 46a(3)(a) Uredbe št. 1408/71 razlagati tako, da je treba pojem „zakonodaja prve države članice“, ki ga ta določa, razumeti ozko, ali pa vključuje tudi razlago, ki jo je podalo vrhovno nacionalno sodišče.
43 Ta določba določa, da se „dajatve, pridobljene po zakonodaji druge države članice, ali drugi dohodki, pridobljeni v drugi državi članici, […] upoštevajo le v primerih, ko zakonodaja prve države članice predvideva upoštevanje dajatev ali dohodkov, pridobljenih v tujini“.
44 Poleg tega člen 1(j) Uredbe št. 1408/71 določa, da izraz „zakonodaja“ pomeni vse zakone, predpise in druge določbe ter vse druge sedanje ali prihodnje izvedbene ukrepe vsake države članice, ki se nanašajo na področja socialne varnosti in sisteme socialne varnosti.
45 Kot pa izhaja iz točke 27 te sodbe, čeprav besedilo člena 6 Uredbe 1646/1972 določa le mirovanje 20‑odstotnega dodatka, kadar upravičenec do pokojnine za trajno in popolno nezmožnost opravlja zaposlitev, je nacionalna sodna praksa to določbo razlagala tako, da mirovanje, ki ga določa, velja tudi takrat, kadar dobiva starostno pokojnino, ne glede na to, ali je ta plačana iz nacionalnega sistema socialne varnosti ali iz sistema druge države članice ali Švice.
46 Glede tega, ali je treba razlago, ki jo je vrhovno sodišče podalo glede zakonske določbe, opredeliti kot zakonodajo v smislu člena 1(j) Uredbe št. 1408/71, je treba spomniti, da je treba obseg veljavnih zakonov ali drugih predpisov presojati glede na razlago, ki jo dajejo nacionalna sodišča (sodba z dne 8. junija 1994, Komisija/Združeno kraljestvo, C‑382/92, EU:C:1994:233, točka 36).
47 Čeprav se posamične ali številčno nepomembne odločbe ne upoštevajo, pa to ne velja za razlago, ki jo je potrdilo nacionalno vrhovno sodišče (glej v tem smislu sodbo z dne 9. decembra 2003, Komisija/Italija, C‑129/00, EU:C:2003:656, točka 32).
48 V takih okoliščinah je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 46a(3)(a) Uredbe št. 1408/71 razlagati tako, da se pojem „zakonodaja prve države članice“, ki ga določa, razume tako, da vključuje razlago, ki jo je glede nacionalne zakonske določbe podalo nacionalno vrhovno sodišče.
Tretje vprašanje
49 Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba 20‑odstotni dodatek za delavca, ki dobiva pokojnino za trajno in popolno nezmožnost na podlagi španske zakonodaje, in starostno pokojnino, ki jo isti delavec pridobi v Švici, šteti kot dajatvi iste vrste v smislu Uredbe št. 1408/71.
50 Za odgovor na to vprašanje je treba spomniti, da je treba dajatve socialne varnosti v skladu s sodno prakso Sodišča obravnavati kot dajatve iste vrste, če so njihovi predmet in cilj ter tudi osnova za izračun in pogoji za njihovo dodelitev enaki. Nasprotno zgolj formalnih značilnosti ni mogoče šteti za pomembne dejavnike razvrstitve dajatev (glej v tem smislu sodbe z dne 5. julija 1983, Valentini, 171/82, EU:C:1983:189, točka 13; z dne 11. avgusta 1995, Schmidt, C‑98/94, EU:C:1995:273, točki 24 in 31, in z dne 18. julija 2006, De Cuyper, C‑406/04, EU:C:2006:491, točka 25).
51 V tem primeru glede predmeta in cilja 20‑odstotnega dodatka iz predložitvene odločbe izhaja, da je ta namenjen varstvu posebne kategorije posebej občutljivih oseb, in sicer delavcev starih od 55 do 65 let, ki jim je bila priznana trajna in popolna nezmožnost opravljanja poklica in ki težko najdejo zaposlitev v drugem poklicu kot je tisti, ki so ga prej opravljali.
52 Za dosego tega cilja je bil tem delavcem dodeljen dodatek k pokojnini za trajno in popolno nezmožnost, katerega znesek se določi glede na osnovo za izračun, ki se upošteva za določitev zneska te pokojnine za nezmožnost.
53 Iz navedenega izhaja, da sta 20‑odstotni dodatek in pokojnina za trajno in popolno nezmožnost, katere del je avtomatično, podobna dajatvam za starost, ker zagotavljata sredstva za preživljanje delavcem, za katere je bila ugotovljena popolna in trajna nezmožnost opravljanja poklica, ki so ga navadno opravljali in ki, ko dosežejo določeno starost, težko najdejo zaposlitev v poklicu, ki je drugačen od njihovega običajnega poklica.
54 V tem smislu pa se pokojnina za trajno in popolno nezmožnost in 20‑odstotni dodatek razlikujeta od dajatve za primer brezposelnosti, ki pokriva tveganje, povezano z izgubo prihodka, ki ga je utrpel delavec zaradi izgube zaposlitve, medtem ko je še sposoben delati (glej v tem smislu sodbo z dne 18. julija 2006, De Cuyper, C‑406/04, EU:C:2006:491, točka 27).
55 Drugače kot z dajatvijo za primer brezposelnosti, katere namen je, da oseba ostane na trgu dela med obdobjem, ko ni zaposlena, se želi s pokojnino za trajno in popolno nezmožnost in 20‑odstotnim dodatkom upravičencu zagotoviti finančna sredstva za omogočanje zadovoljitve njegovih potreb v obdobju med ugotovitvijo trajne in popolne nezmožnosti, do katere je prišlo po tem, ko je dopolnil 55 let, do upokojitvene starosti.
56 Torej pokojnina za trajno in popolno nezmožnost – če se upravičencu do pokojnine za trajno in popolno nezmožnost uspe ponovno vključiti na trg dela v okviru druge zaposlitve, kot je tista, ki jo je opravljal prej – ostane zagotovljena, plačilo 20‑odstotnega dodatka pa miruje zaradi opravljanja novega poklica, ki mu omogoča, da nadomesti del manjkajoče plače.
57 Posledično se želi z mirovanjem 20‑odstotnega dodatka le prilagoditi pogoje za dodelitev pokojnine za trajno in popolno nezmožnost položaju upravičenca, zato gre za dajatev iste vrste kot je tista, ki je bila ugotovljena v točki 53 te sodbe.
58 To ugotovitev podpira okoliščina, da španska zakonodaja, ko oseba dopolni upokojitveno starost, starostno pokojnino fiktivno enači s pokojnino za trajno nezmožnost.
59 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče že presodilo, da če je delavec upravičen do pokojnin za invalidnost, ki se spremenijo v starostno pokojnino na podlagi zakonodaje ene države članice, in pokojnin za invalidnost, ki se še niso spremenile v starostno pokojnino na podlagi zakonodaje druge države, se starostna pokojnina in nadomestila za invalidnost obravnavajo kot dajatve iste vrste (sodbi z dne 2. julija 1981, Celestre in drugi, 116/80, 117/80 in od 119/80 do 121/80, EU:C:1981:159, točka 11 in navedena sodna praksa, in z dne 18. aprila 1989, Di Felice, 128/88, EU:C:1989:153, točka 13).
60 Iz tega izhaja, da se 20‑odstotni dodatek, ki je dodeljen delavcu, ki dobiva pokojnino za trajno in popolno nezmožnost na podlagi španske zakonodaje, in starostna pokojnina, ki jo je ta delavec dobil v Švici, štejeta za dajatvi iste vrste in to za obdobje od ugotovitve trajne in popolne nezmožnosti od 55 leta do dosege upokojitvene starosti.
61 Na tretje vprašanje je treba torej odgovoriti, da je treba dodatek k pokojnini za trajno in popolno nezmožnost, ki se dodeli delavcu na podlagi zakonodaje države članice, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, in starostno pokojnino, ki jo dobi isti delavec v Švici, obravnavati kot dajatev iste vrste v smislu Uredbe št. 1408/71.
Četrto in peto vprašanje
62 Predložitveno sodišče s četrtim in petim vprašanjem v bistvu sprašuje, katere posamezne določbe Uredbe št. 1408/71 glede prekrivanja dajatev iste vrste se uporabijo, če se predpostavi, da se obe dajatvi štejeta za dajatev iste vrste.
63 V zvezi s tem je treba spomniti, da se v skladu s členom 12(2) Uredbe št. 1408/71 pravila o prekrivanju, ki jih določa zakonodaja države članice, kadar uredba ne določa drugače, zoper upravičence dajatve, ki jo izplačuje ta država članica, ki so lahko upravičeni tudi do drugih dajatev iz socialne varnosti, uveljavljajo tudi, kadar so te dajatve pridobljene po zakonodaji druge države članice (sodbi z dne 7. marca 2002, Insalaca, C‑107/00, EU:C:2002:147, točka 22, in z dne 7. marca 2013, van den Booren, C‑127/11, EU:C:2013:140, točka 29).
64 Glede posebnih določb, ki se uporabljajo za dajatve za invalidnost, starost in preživetje, člen 46c(2)(a) Uredbe št. 1408/71 določa, da se pravila o prekrivanju, ki jih določa nacionalna zakonodaja, uporabijo za dajatev, ki se izračuna na podlagi člena 46(1)(a)(i) te uredbe, samo če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, prvič, če znesek storitve ni odvisen od trajanja dopolnjenih zavarovalnih dob ali dob prebivanja, in drugič, če je dajatev določena v Prilogi IV, del D, k tej uredbi.
65 V predloženem primeru iz elementov spisa, s katerim razpolaga Sodišče, izhaja, da dajatve iz postopka v glavni stvari izpolnjujejo pogoj, ki je določen v členu 46(1)(a)(i) Uredbe št. 1408/71, saj so nacionalni organi obe pokojnini izračunali le na podlagi zakonskih določb, ki jih uporabljajo, ne da bi pri tem uporabili mehanizem seštevanja ali sorazmernosti.
66 Glede obeh kumulativnih pogojev se izkaže, da čeprav se stranke, ki so predložile pisna stališča, ne strinjajo glede tega, ali je znesek 20‑odstotnega dodatka odvisen od pokritega zavarovalnega obdobja, kar mora preveriti predložitveno sodišče, ni sporno, da dajatev take vrste ni izrecno določena v Prilogi IV, del D, k Uredbi št. 1408/71.
67 Glede na zgoraj navedeno je treba na četrto in peto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 46c(2)(a) Uredbe št. 1408/71 razlagati tako, da se nacionalno pravilo o prepovedi prekrivanja dajatev, kot je določeno v členu 6 Uredbe 1646/1972, ne uporablja za dajatev, ki se izračuna v skladu s členom 46(1)(a)(i) te uredbe, če te dajatve Priloga IV, del D, k tej uredbi ne določa.
Šesto vprašanje
68 Glede na odgovor na prejšnji dve vprašanji na šesto vprašanje ni treba odgovoriti.
Stroški
69 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:
1. Nacionalna določba, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, na podlagi katere dodatek k pokojnini za trajno in popolno nezmožnost miruje v obdobju, v katerem upravičenec te pokojnine dobiva starostno pokojnino v drugi državi članici ali v Švici, je določba za zmanjšanje dajatve v smislu člena 12(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2. decembra 1996, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 592/2008 z dne 17. junija 2008.
2. Člen 46a(3)(a) Uredbe št. 1408/71, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 592/2008, je treba razlagati tako, da je treba pojem „zakonodaja prve države članice“, ki ga določa, razumeti tako, da vključuje razlago, ki jo je glede nacionalne zakonske določbe podalo nacionalno vrhovno sodišče.
3. Dodatek k pokojnini za trajno in popolno nezmožnost, ki se dodeli delavcu na podlagi zakonodaje države članice, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, in starostno pokojnino, ki jo dobi isti delavec v Švici, je treba obravnavati kot dajatvi iste vrste v smislu Uredbe št. 1408/71, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 592/2008.
4. Člen 46c(2)(a) Uredbe št. 1408/71, v različici, ki je bila spremenjena in posodobljena z Uredbo št. 118/97, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 592/2008, je treba razlagati tako, da se nacionalno pravilo o prepovedi prekrivanja dajatev, kot je določeno v členu 6 Decreto 1646/1972 para la aplicación de la ley 24/1972, de 21 de junio, en materia de prestaciones del Régimen General de la Seguridad Social (uredba 1646/1972 za izvajanje zakona 24/1972 z dne 21. junija 1972 na področju dajatev v okviru splošnega sistema socialne varnosti) z dne 23. junija 1972, ne uporablja za dajatev, ki se izračuna v skladu s členom 46(1)(a)(i) Uredbe št. 1408/71, če te dajatve Priloga IV, del D, k tej uredbi ne določa.
Podpisi