SODBA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 14. novembra 2013(*)
„Strukturni skladi – Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) – Finančni prispevek strukturnih skladov – Merila upravičenosti stroškov – Uredba (ES) št. 1260/1999 – Člen 30(4) – Načelo trajnosti dejavnosti – Pojem ‚bistvena sprememba‘ dejavnosti – Sklenitev koncesijskih pogodb brez predhodne objave in javnega razpisa“
V zadevi C‑388/12,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunale amministrativo regionale per le Marche (Italija) z odločbo z dne 21. junija 2012, ki je prispela na Sodišče 16. avgusta 2012, v postopku
Comune di Ancona
proti
Regione Marche,
SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi L. Bay Larsen, predsednik senata, K. Lenaerts, podpredsednik Sodišča, v funkciji sodnika četrtega senata, M. Safjan, J. Malenovský (poročevalec), sodnika, in A. Prechal, sodnica,
generalni pravobranilec: Y. Bot,
sodna tajnica: A. Impellizzeri, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. julija 2013,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Comune di Ancona A. Lucchetti, odvetnik,
– za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, S. Rodrigues in A. Gattini, agenti,
– za Evropsko komisijo A. Steiblytė in D. Recchia, agentki,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 5. septembra 2013
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 30(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 14, zvezek 1, str. 31).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Comune di Ancona in Regione Marche, ker se je zadnjenavedena odločila, da bo odvzela in izterjala finančne pomoči, ki so ji bile izplačane za gradnjo klančine za popravilo ladij.
Pravni okvir
3 V uvodni izjavi 4 Uredbe št. 1260/1999 je navedeno:
„[…] ker bi bilo treba zato, da se poveča koncentracija in poenostavi delovanje Strukturnih skladov, […] opredeliti, da so [prednostni] cilji spodbujati razvoj in strukturno prilagajanje regij, ki zaostajajo v razvoju, gospodarska in socialna preobrazba območij s strukturnimi težavami ter prilagajanje in posodabljanje politik in sistemov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja“.
4 V uvodni izjavi 7 te uredbe je navedeno:
„ker Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) prispeva zlasti k doseganju cilja spodbujati razvoj in strukturno prilagajanje regij, ki zaostajajo v razvoju, in h gospodarski in socialni preobrazbi območij s strukturnimi težavami“.
5 V uvodni izjavi 41 iste uredbe je navedeno:
„ker bi moral zato, da se zagotovi učinkovitost in trajen učinek pomoči iz skladov, del pomoči ali vsa pomoč ostati vezana le na tisto aktivnost, katere narava ali izvedbeni pogoji se ne spremenijo toliko, da bi to povzročilo odklon aktivnosti, ki prejema pomoč, od prvotnih ciljev“.
6 Člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999 z naslovom „Izpolnjevanje pogojev za pridobitev pomoči“ določa:
„Države članice zagotavljajo, da se prispevek skladov za aktivnost ohranja le, če se ta aktivnost v petih letih od datuma sklepa o prispevku skladov, ki ga sprejmejo pristojne nacionalne oblasti ali organ upravljanja, bistveno ne spremeni, tako da:
(a) vpliva na njeno naravo ali izvedbene pogoje ali daje podjetju ali javni organizaciji neupravičeno prednost
in
(b) izhaja bodisi iz spremembe narave lastništva posameznega dela infrastrukture bodisi iz prenehanja ali spremembe lokacije proizvodne dejavnosti.
Države članice obvestijo Komisijo o vsaki taki spremembi. Kjer do take spremembe pride, se uporablja člen 39.“
7 Člen 38 navedene uredbe z naslovom „Splošne določbe“ v odstavku 1 določa:
„Brez poseganja v pristojnost Komisije glede izvrševanja splošnega proračuna [Evropske unije] so za finančni nadzor pomoči odgovorne predvsem države članice. V ta namen sprejmejo zlasti naslednje ukrepe:
[…]
(e) preprečujejo, odkrivajo in popravljajo nepravilnosti, o njih uradno obveščajo Komisijo v skladu s predpisi in obveščajo Komisijo o napredku upravnih in sodnih postopkov;
[…]
(h) povračilo vsakega izgubljenega zneska zaradi odkrite nepravilnosti in, kjer je primerno, zaračunavanje zamudnih obresti“.
8 Člen 39 te uredbe z naslovom „Finančni popravki“ v odstavku 1 določa:
„Države članice so odgovorne predvsem za raziskavo nepravilnosti, ukrepanje ob dokazu večje spremembe, ki vpliva na naravo ali pogoje za izvajanje ali nadzor pomoči, in za izvedbo potrebnih finančnih popravkov.
Država članica izvede zahtevane finančne popravke v zvezi s posamezno ali sistemsko nepravilnostjo. Popravki, ki jih izvede država članica, preklicujejo celoten ali delni prispevek Skupnosti. Sredstva skladov Skupnosti, sproščena na ta način, lahko država članica ponovno uporabi za zadevno pomoč v skladu z določbami, ki se opredelijo na podlagi člena 53(2).“
Dejansko stanje v postopku v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
9 Dežela Marke, organ upravljanja operativnega programa za strukturne ukrepe Unije v deželi Marke, je v zvezi s skladom ESRR objavila razpis za različne infrastrukturne projekte na lokalnih pristaniških območjih za programsko obdobje od leta 2002 do leta 2006.
10 Občina Ancona se je odzvala na razpis tako, da je vložila prošnje za financiranje treh projektov, in sicer gradnjo klančine za popravilo ladij, nakup premičnega žerjava in ureditvena dela na ploščadi pred navedeno klančino. Te tri prošnje so bile sprejete.
11 Občina Ancona se je po gradnji klančine za popravilo ladij in namestitvi premičnega žerjava kot organ, upravičen do zadevnega financiranja, januarja 2005 pri upravnem organu dežele Marke pozanimala, ali lahko koncesijo za upravljanje navedene klančine podeli tretji osebi. Dežela Marke je menila, da v zvezi s tem ni ovir, opozorila pa je, da je treba spoštovati veljavno zakonodajo s področja podelitve koncesij za izvajanje javnih storitev.
12 Občina Ancona je s sklepom občinskega sveta z dne 19. aprila 2005 za upravljanje klančine za popravilo ladij podelila koncesijo zadrugi Cooperativa arl Pescatori e Motopescherecci di Ancona (v nadaljevanju: zadruga Pescatori), pri čemer je določila več obveznosti zadnjenavedene – med njimi plačilo letne pristojbine občini, izračunane tako, da niti koncedent niti koncesionar nimata znatnega neto prihodka – prepovedala spreminjanje načina izvajanja dejavnosti, za katero je bilo odobreno financiranje, prepovedala opravljanje pridobitne dejavnosti in določila obveznost spoštovanje vseh veljavnih direktiv in predpisov Unije ter obveznost ohranitve funkcije javne službe in namembnosti zadevnega objekta. Poleg tega je določila, da bo objekt vsekakor ostal v njeni lasti.
13 Dežela Marke je junija 2010 ugotovila, da je občina Ancona pri upravljanju klančine za popravilo ladij storila več nepravilnosti, in sicer:
– klančina za popravilo ladij naj bi se uporabljala tudi kot plovila za rekreacijo, in sicer naj bi bil delež uporabe v ta namen po ocenah 18‑odstoten;
– del zadevnega objekta ni bil uporabljen in
– najpomembnejše glede na preostala očitka, koncesijo za upravljanje tega objekta naj bi podelila neposredno, torej brez izvedbe postopka javnega razpisa.
14 Dežela Marke je na podlagi teh ugotovitev sprejela odlok, s katerim je odredila odvzem in izterjavo financiranja, odobrenega občini Ancona.
15 Občina Ancona je nato zoper navedeni odlok pri predložitvenem sodišču vložila ničnostno tožbo.
16 V podporo tožbi je med drugim uveljavljala naslednje tožbene razloge:
– domnevno nespoštovanje postopkov za izvajanje javnega razpisa v zvezi z upravljanjem koncesije za klančine za popravilo ladij ni razlog za razveljavitev finančne pomoči,
– za podelitev upravljanja navedene klančine izvedba postopka javnega razpisa ni bila potrebna, saj v zadevnem primeru razen zadruge Pescatori ni bilo drugih gospodarskih subjektov, ki bi izkazali interes, in
– uporaba klančine za popravilo ladij za plovila za rekreacijo ni v nasprotju s cilji, ki jih uresničuje sklad ESRR.
17 V teh okoliščinah je Tribunale amministrativo regionale della Sicilia prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba [člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999] razlagati tako, da se lahko presoja, ali podelitev koncesije ni povzročila večjih dohodkov za koncedenta ali neupravičene prednosti za koncesionarja, opravi šele po predhodni preveritvi, ali se je objekt bistveno spremenil?
2. [Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, kaj se razume kot] ‚bistvena sprememba‘, to je, ali se to pravilo nanaša samo na fizične spremembe – v smislu, da zgrajeni objekt ni v skladu z navedbami v načrtu, za katerega je bilo odobreno financiranje – ali tudi na spremembe namembnosti, in če je tako, ali gre za ,bistveno sprememboʻ, če se objekt uporablja ,tudiʻ – ampak ne večinoma – za dejavnosti, ki niso tiste iz razpisa ali prijave nanj?
3. [Nasprotno, če] je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali se [člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999] v zvezi s primeri, v katerih se javno financiranje uporabi za gradnjo objektov, katerih upravljanje bi lahko bilo gospodarsko izredno pomembno, uporabi samo za gradnjo objekta ali obveznost spoštovanja pravil o objavi javnega naročila velja tudi za podelitev koncesije za upravljanje?
4. [Nazadnje, ali] je treba [člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999] razlagati tako, da ugotavljanje, ali podelitev upravljanja tretji osebi ne povzroča znatnih neto dohodkov ali neupravičene prednosti podjetju ali javni organizaciji, pomeni fazo, ki logično in pravno sledi glede na vprašanje za sprejetje predhodne odločbe (torej obveznost spoštovanja postopkov javnega naročanja), ali pa je treba obveznost izvedbe postopka javnega naročila presojati tudi ob upoštevanju konkretne ureditve koncesijskega razmerja?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Uvodne ugotovitve
18 Člen 30(4) Uredba št. 1260/1999 določa načelo, da se prispevek strukturnih skladov za aktivnost ohranja le, če se ta aktivnost v petih letih od datuma sklepa o prispevku skladov, ki ga sprejmejo pristojne nacionalne oblasti ali organ upravljanja, „bistveno“ ne spremeni. V zadevi v glavni stvari se stranki ne strinjata zlasti glede tega, ali ta določba zajema spremembe, ki jih je ugotovila dežela Marke.
19 Za uvod je treba navesti, da Sodišče ne opredeljuje podrobneje sprememb postopka v glavni stvari. Za tako opredelitev je namreč izključno pristojno nacionalno sodišče. Vloga Sodišča je omejena na razlago prava Unije nacionalnemu sodišču, ki je koristna za odločitev v sporu, ki mu je bil predložen. Tako lahko Sodišče opredeli upoštevne elemente, ki bi lahko predložitveno sodišče usmerjali pri presoji (glej sodbo z dne 10. novembra 2011 v zadevi Norma‑A in Dekom, C‑348/10, str. I‑10983, točki 57 in 58).
20 V zvezi s tem je treba poudariti, da je treba za to, da bi sprememba spadala v področje uporabe člena 30(4) Uredbe št. 1260/1999, najprej zagotoviti, da je dana dejavnost, ki je bila spremenjena, zajeta z navedenim členom, in nato, če je odgovor pritrdilen, preučiti, ali ta sprememba izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka člena 30(4)(a) in (b), pri čemer je iz uporabe prirednega veznika „in“ med dvema navedenima pogojema iz prvega pododstavka člena 30(4)(a) razvidno, da mora sprememba ta dva pogoja izpolnjevati kumulativno.
21 Pri presoji navedenih pogojev je treba, prvič, preveriti, ali sporna sprememba izpolnjuje pogoj iz prvega pododstavka člena 30(4)(b) Uredbe št. 1260/1999, s katerim se zahteva, da sprememba izhaja bodisi iz narave lastništva posameznega dela infrastrukture bodisi iz prenehanja ali spremembe lokacije proizvodne dejavnosti. Pri preverjanju tega pogoja je treba namreč presoditi elemente, iz katerih izhaja sporna sprememba in ki so tako razlog za to spremembo.
22 Drugič, preizkusiti je treba, ali preučevana sprememba izhaja iz domneve, navedene v prvem pododstavku člena 30(4)(a) navedene uredbe, in sicer ali vpliva na njeno naravo ali izvedbene pogoje navedene dejavnosti ali pa daje podjetju ali javni organizaciji neupravičeno prednost, saj se ti domnevi nanašata na vplive sporne spremembe.
23 Tretjič, po preučitvi pogojev iz prvega pododstavka člena 30(4)(a) in (b) Uredbe št. 1260/1999 je treba preveriti, ali so te sporne spremembe bistvene.
24 Sodišče bo na vprašanja, ki jih je zastavilo predložitveno sodišče, odgovorilo po tem vrstnem redu.
Tretje vprašanje
25 Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem, na katero je treba odgovoriti najprej, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999 razlagati tako, da so spremembe iz te določbe samo spremembe pri gradnji objekta ali pa zajemajo tudi spremembe, ki nastanejo naknadno, predvsem med njegovim upravljanjem.
26 Prvič, v zvezi s tem je iz besedila člena 30(4) Uredba št. 1260/1999 razvidno, da zajema spremembe aktivnosti v petih letih od datuma sklepa o prispevku strukturnih skladov, ki ga sprejmejo pristojne nacionalne oblasti ali organ upravljanja. Ker na primer pri gradnji objekta ni mogoče izključiti, da bo gradnja objektov trajala manj kot pet let, je treba ugotoviti, da zadevne spremembe niso omejene samo na spremembe, ki nastanejo pri gradnji objekta, ampak po potrebi in ne glede na ta navedeni rok zajemajo tudi spremembe, ki nastanejo po gradnji, predvsem med njegovim upravljanjem.
27 Drugič, iz uvodne izjave 4 Uredbe št. 1260/1999 je razvidno, da ukrep strukturnih skladov ustreza prednostnim ciljem „spodbujati razvoj in strukturno prilagajanje regij, ki zaostajajo v razvoju, gospodarska in socialna preobrazba območij s strukturnimi težavami ter prilagajanje in posodabljanje politik in sistemov izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja“. V primeru ESRR so ti cilji ob upoštevanju uvodne izjave 7 Uredbe št. 1260/1999 bolj specifični, in sicer „spodbujati razvoj in strukturno prilagajanje regij, ki zaostajajo v razvoju, in h gospodarski in socialni preobrazbi območij s strukturnimi težavami“.
28 Iz tega izhaja, da strukturni skladi sledijo ciljem, ki jih je mogoče uresničiti le, če subvencije, odobrene v okviru teh skladov, in z njim povezan nadzor ne zaobjemajo le ukrepov in izdatkov v zvezi z izvajanjem dejavnosti, ampak tudi pravila za njeno izvajanje in upravljanje, in to v obdobju petih let, določenem s členom 30(4) Uredbe št. 1260/1999. Le tako se namreč lahko zagotavlja učinkovitost ukrepov navedenih skladov, s tem da se onemogoča, da se z njimi financirajo objekti, ki, potem ko so zgrajeni in po spremembi njihovega upravljanja, ne prispevajo več k uresničevanju ciljev, v zvezi s katerimi je bilo financiranje odobreno.
29 Ob upoštevanju teh ugotovitev je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999 razlagati tako, da spremembe iz te določbe zajemajo tako spremembe pri gradnji objekta kot tudi spremembe, ki nastanejo naknadno, predvsem med njegovim upravljanjem, če nastanejo v obdobju petih let, določenem v tem členu.
Prvo vprašanje
30 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem, na katero je treba odgovoriti na drugem mestu, sprašuje, ali je treba člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999 razlagati tako, da se lahko presoja, ali podelitev koncesije povzroča večje dohodke za koncedenta ali neupravičene prednosti za koncesionarja, opravi šele po predhodni preveritvi, ali se je podeljeni objekt bistveno spremenil.
31 V zvezi s tem iz besedila člena 30(4) Uredbe št. 1260/1999 izhaja, da je obstoj neupravičene prednosti eden od elementov, ki bi lahko pomenili bistveno spremembo v smislu te določbe.
32 Zato mora predložitveno sodišče, preden v obravnavani zadevi ugotovi, ali obstaja bistvena sprememba v smislu člena 30(4) Uredbe št. 1260/1999, zlasti preveriti, ali sporna sprememba povzroča neupravičeno prednost in/ali vpliva na njeno naravo ali izvedbene pogoje.
33 Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na prvo vprašanje torej odgovoriti, da je treba člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999 razlagati tako, da se lahko presoja, ali podelitev koncesije povzroča večje dohodke za koncedenta ali neupravičene prednosti za koncesionarja, opravi šele po predhodni preveritvi, ali se je podeljeni objekt bistveno spremenil.
Drugo vprašanje
34 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem, na katero je treba odgovoriti na tretjem mestu, sprašuje, ali je treba člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999 razlagati tako, da se ta določba nanaša samo na fizične spremembe – v smislu, da zgrajeni objekt ni v skladu z navedbami v načrtu, za katerega je bilo odobreno financiranje – ali tudi na spremembe namembnosti. Če gre za slednje, predložitveno sodišče sprašuje, ali gre za „bistveno spremembo“, če se zadevni objekt uporablja delno – ampak ne večinoma – za dejavnosti, ki niso tiste iz razpisa za projekte, ali prošnjo za financiranje, predloženo v odgovor nanj.
35 Prvič, ker je zakonodajalec Unije opisu sporne spremembe skrbno dodal opredelitev „bistvena“, mora sprememba izpolnjevati ne le pogoja iz te določbe, ampak mora biti poleg tega bistvena, da bi spadala na področje uporabe člena 30(4) Uredbe št. 1260/1999.
36 V zvezi s tem iz uvodne izjave 41 Uredbe št. 1260/1999 izhaja, da mora vsa pomoč ali del pomoči iz strukturnih skladov ostati vezan le na tisto aktivnost, katere narava ali izvedbeni pogoji se ne spremenijo toliko, da bi to povzročilo odklon dejavnosti, za katero se prejema pomoč, od prvotnih ciljev.
37 Zato je mogoče – če sprememba, ki izpolnjuje pogoj iz prvega pododstavka člena 30(4)(a) Uredbe št. 1260/1999, ker vpliva na naravo ali izvedbene pogoje navedene dejavnosti – tako spremembo opredeliti kot „bistveno spremembo“ v smislu člena 30(4) navedene uredbe le, če bistveno zmanjša možnost, da se bo z zadevno dejavnostjo uresničeval cilj, ki je bil določen zanjo.
38 Ker lahko sprememba, ki je vsebinska in fizična, bistveno zmanjša možnost, da se bo z zadevno dejavnostjo uresničeval cilj, ki je bil določen zanjo, je treba ugotoviti, da se nadzor nad spremembami projekta, ki so zajete s členom 30(4) Uredbe št. 1260/1999, ne nanaša le na neusklajenost med projektom objekta in zgrajenim objektom, ampak tudi na spremembe delovanje zadevnega objekta.
39 Iz zgoraj navedenega je razvidno, da to, da so bili različni elementi dejavnosti nekoliko spremenjeni, sama po sebi ni odločilna.
40 V okoliščinah postopka v glavni stvari mora predložitveno sodišče torej presoditi, ali so bile nastale spremembe – predvsem to, da se je klančina za popravilo ladij, katere gradnjo je izvedla občina Ancona, uporabljala tudi za plovila za rekreacijo, in sicer naj bi bil delež uporabe v ta namen po ocenah 18‑odstoten, čeprav ta uporaba v projektu, za katerega je bilo odobreno financiranje, ni bila predvidena – take, da so bistveno spremenile uporabo zadevnega objekta, tako da se je uporabljal za dejavnosti, ki niso bile predvidene, in zato bistveno zmanjšale možnost, da se bo z zadevno dejavnostjo uresničeval cilj, ki je bil določen zanjo.
41 Ob upoštevanju drugega pogoja iz člena 30(4)(b) Uredbe št. 1260/1999 mora za to, da bi bilo mogoče spremembo, in sicer uporabo objekta za dejavnosti, ki niso tiste iz načrta, za katerega je bilo odobreno financiranje, opredeliti kot „bistveno spremembo“ v smislu navedenega člena 30(4), poleg tega med njo in določenimi dejavnostmi, predvidenimi v načrtu, za katerega je bilo odobreno financiranje, obstajati vsaj delna vzročna zveza.
42 Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti tako, da je treba člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999 razlagati tako, da se ta določba nanaša tako na fizične spremembe – v smislu, da zgrajeni objekt ni v skladu z navedbami v načrtu, za katerega je bilo odobreno financiranje – kot tudi na spremembe namembnosti, s tem da mora pri spremembi, ki pomeni uporabo objekta za dejavnosti, ki niso bile prvotno določene v načrtu, za katerega je bilo odobreno financiranje, taka sprememba bistveno zmanjšati možnost, da se bo z zadevno dejavnostjo uresničeval cilj, ki je bil določen zanjo.
Četrto vprašanje
43 Predložitveno sodišče s četrtim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali pravo Unije nasprotuje temu, da občina tretji osebi neposredno, torej brez izvedbe postopka javnega razpisa, podeli koncesijo za opravljanje javne storitve v zvezi z objektom, kadar navedena koncesija ne povzroča znatnih neto dohodkov ali neupravičene prednosti tej tretji osebi ali javnemu organu, ki podeljuje koncesije.
44 V zvezi s tem je treba najprej navesti, da ob ugotovitvi, da zadevne spremembe ni mogoče opredeliti kot „spremembo“ v smislu člena 30(4) Uredbe št. 1260/1999, ostaja dejstvo, da mora v skladu s členom 38(1)(e) in (h) te uredbe zadevna država članica presoditi, ali ta sprememba pomeni nepravilnost v smislu členov 38 in 39 te uredbe, zaradi katere je treba torej izvesti zahtevane finančne popravke, povrniti zadevne izgubljene zneske in, kjer je primerno, zaračunati zamudne obresti.
45 Nato je treba spomniti, da koncesije za izvajanje javnih storitev na ravni Unije niso urejene z nobenim predpisom. Če predpis ne obstaja, je treba pravo, ki se uporablja za koncesijo za izvajanje storitev, presoditi ob upoštevanju primarnega prava in, podrobneje, temeljnih svoboščin, ki jih določa Pogodba DEU (glej sodbo z dne 7. decembra 2000 v zadevi Telaustria in Telefonadress, C‑324/98, ZOdl., str. I‑10745, točka 60).
46 V zvezi s tem je Sodišče že razsodilo, da načeli enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva javnemu organu, ki podeljuje koncesije, posebej nalagata obveznost zagotavljanja preglednosti, in sicer v korist vsakega potencialnega ponudnika zagotoviti ustrezno stopnjo javnosti, ki postopek podelitve odpre za konkurenco in omogoča nadzor nad tem, ali je bil postopek podelitve izveden nepristransko, ne da bi to nujno zajemalo obveznost izvedbe postopka javnega razpisa (sodbi z dne 13. septembra 2007 v zadevi Komisija proti Italiji, C‑260/04, ZOdl., str. I‑7083, točka 24, in z dne 13. novembra 2008 v zadevi Coditel Brabant, C‑324/07, ZOdl., str. I‑8457, točka 25).
47 Podrobneje, razsojeno je bilo, da če bi se za koncesijo lahko zanimalo tudi podjetje iz države članice, ki ni država javnega organa, ki podeljuje koncesije, bi popolnoma nepregledna podelitev te koncesije podjetju, ki je v zadnjenavedeni državi članici, pomenila različno obravnavanje v škodo podjetij, ki so v drugih državah članicah. Zaradi popolne nepreglednosti podjetja, ki so v drugih državah članicah, namreč nimajo nobene resnične možnosti, da bi izkazala svoj interes za pridobitev zadevne koncesije (glej v tem smislu sodbo z dne 21. julija 2005 v zadevi Coname, C‑231/03, ZOdl., str. I‑7287, točki 17 in 18).
48 Razen če je upravičeno z objektivnimi okoliščinami, pomeni tako različno obravnavanje, ki je predvsem v škodo podjetij, ki so v drugih državah članicah, posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, ki je na podlagi členov 49 PDEU in 56 PDEU prepovedana (sodba z dne 17. julija 2008 v zadevi ASM Brescia, C‑347/06, ZOdl., str. I‑5641, točka 60).
49 V teh okoliščinah je naloga predložitvenega sodišča – da bi lahko presodilo, ali je podelitev koncesije v zvezi s klančino za popravilo ladij v skladu s pravom Unije – preveriti, ali podelitev koncesije občine Ancona izpolnjuje zahteve za preglednost, ki so predvsem take, da dopuščajo, da bi podjetje, ki je na ozemlju druge države članice, kot je Italijanska republika, lahko imelo dostop do ustreznih informacij o tej koncesiji, preden je ta podeljena, tako da bi imelo, če bi to želelo, možnost izkazati interes za pridobitev navedene koncesije (glej zgoraj navedeno sodbo Coname, točka 21).
50 V postopku v glavni stvari občina Ancona ni navedla nobene objektivne okoliščine, ki bi lahko upravičevala popolno nepreglednost pri podeljevanju koncesije. Nasprotno, zatrjevala je, da se podjetja, ki so v drugih državah članicah, niso zanimala za koncesijo, ker je bila koncesija, podeljena zadrugi Pescatori, sestavljena tako, da ne more povzročati znatnih neto dohodkov v njeno korist ali neupravičene prednosti navedeni zadrugi ali občini.
51 Vendar to, da koncesija ne povzroča znatnih neto dohodkov ali neupravičene prednosti podjetju ali javni organizaciji, sama po sebi ne vodi do sklepa, da nima gospodarskega pomena za podjetja, ki so v državah članicah, ki ni država članica organa, ki podeljuje koncesije. Podjetje bi lahko v okviru poslovne strategije, da del svojih dejavnosti razširi v drugo državo članico, sprejelo taktično odločitev in vložilo prošnjo za dodelitev koncesije v drugi državi članici, čeprav zadnjenavedeno kot tako ne more ustvarjati ustreznega dobička, saj ostaja dejstvo, da bi mu to lahko omogočilo uveljavitev na trgu navedene države članice in pridobitev ugleda z namenom priprave na prihodnjo širitev.
52 Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na četrto vprašanje odgovoriti tako, da v okoliščinah postopka v glavni stvari pravo Unije ne nasprotuje neposredni podelitvi, torej brez izvedbe postopka javnega razpisa, koncesije za javne storitve v zvezi z objektom, če navedena podelitev ustreza načelu preglednosti, katerega spoštovanje, ne da bi to nujno zajemalo obveznost izvedbe postopka javnega razpisa, mora podjetju, ki je na ozemlju druge države članice, kot je država članica organa, ki podeljuje koncesije, omogočati dostop do ustreznih informacij o tej koncesiji, preden je ta podeljena, tako da bi imelo, če bi to želelo, možnost izkazati svoj interes za pridobitev navedene koncesije, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
Stroški
53 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:
1. Člen 30(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih je treba razlagati tako, da spremembe iz te določbe zajemajo tako spremembe pri gradnji objekta kot tudi spremembe, ki nastanejo naknadno, predvsem med njegovim upravljanjem, če te spremembe nastanejo v obdobju petih let, določenem v navedeni določbi.
2. Člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999 je treba razlagati tako, da se lahko presoja, ali podelitev koncesije povzroča večje dohodke za koncedenta ali neupravičene prednosti za koncesionarja, opravi šele po predhodni preveritvi, ali se je podeljeni objekt bistveno spremenil.
3. Člen 30(4) Uredbe št. 1260/1999 je treba razlagati tako, da se ta določba nanaša tako na fizične spremembe – v smislu, da zgrajeni objekt ni v skladu z navedbami v načrtu, za katerega je bilo odobreno financiranje – kot tudi na spremembe namembnosti, s tem da mora pri spremembi, ki pomeni uporabo objekta za dejavnosti, ki niso bile prvotno določene v načrtu, za katerega je bilo odobreno financiranje, taka sprememba bistveno zmanjšati možnost, da se bo z zadevno dejavnostjo uresničeval cilj, ki je bil določen zanjo.
4. V okoliščinah postopka v glavni stvari pravo Unije ne nasprotuje neposredni podelitvi, torej brez izvedbe postopka javnega razpisa, koncesije za javne storitve v zvezi z objektom, če navedena podelitev ustreza načelu preglednosti, katerega spoštovanje, ne da bi to nujno zajemalo obveznost izvedbe postopka javnega razpisa, mora podjetju, ki je na ozemlju druge države članice, kot je država članica organa, ki podeljuje koncesije, omogočati dostop do ustreznih informacij o tej koncesiji, preden je ta podeljena, tako da bi imelo, če bi to želelo, možnost izkazati svoj interes za pridobitev navedene koncesije, kar mora preveriti predložitveno sodišče.
Podpisi