Language of document :

Pritožba, ki jo je ThyssenKrupp Ascenseurs Luxemburg Sàrl vložila 30. septembra 2011 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 13. julija 2011 v združenih zadevah T-144/07, T-147/07, T-148/07, T-149/07, T-150/07 in T-154/07, ThyssenKrupp Liften Ascenseurs in drugi proti Evropski komisiji

(Zadeva C-504/11 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Pritožnica: ThyssenKrupp Ascenseurs Luxemburg Sàrl (zastopnik: T. Schaper, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

-    Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 13. julija 2011 v združenih zadevah T-144/07, T-147/07, T-148/07, T-149/07, T-150/07 in T-154/07 (ThyssenKrupp Liften Ascenseurs in drugi proti Evropski komisiji) naj se v celoti razveljavi v delu, v katerem je z njo zavrnjena tožba in v katerem se ta sodba nanaša na pritožnico;

-    podredno, naj se primerno nadalje zmanjša globa, ki je bila pritožnici naložena v členu 2 izpodbijane odločbe Evropske komisije z dne 21. februarja 2007;

-    še bolj podredno, naj se zadeva vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje;

-    naj se Evropski komisiji naloži plačilo stroškov postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s to pritožbo izpodbija sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 13. julija 2011 v zadevi T-148/08 in drugih (ThyssenKrupp Liften Ascenseurs in drugi proti Evropski komisiji) v delu, v katerem je s to sodbo zavrnjena tožba z dne 7. maja 2007 zoper odločbo Evropske komisije C(2007) 512 konč. z dne 21. februarja 2007 (zadeva COMP/E-1/38.823 - Dvigala in tekoče stopnice), in v katerem se ta sodba nanaša na pritožnico.

Pritožnica se s skupno tremi pritožbenimi razlogi sklicuje na nepristojnost Komisije, bistveno kršitev postopka, kršitev Pogodbe ES oziroma Pogodbe DEU in kršitve pravnih norm, ki jih je treba uporabiti za izvajanje teh pogodb, in na zlorabo pooblastil in kršitev temeljnih pravic.

Prvič, pritožnica navaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, ko je potrdilo pristojnost Komisije za uvedbo postopka. Meni, da bi moralo Splošno sodišče odločbo Komisije razglasiti za nično, ker naj ne bi bilo mogoče uporabiti člena 101 PDEU (prej člena 81 ES), saj naj očitane lokalne kršitve ne bi imele čezmejnega vpliva. Tudi če bi Splošno sodišče ugotovilo, da se uporabi člen 101 PDEU, bi moralo upoštevati, da je pristojnost Komisije v skladu z Obvestilom Komisije o sodelovanju v mreži organov, pristojnih za konkurenco, vsekakor v nasprotju s sistemom vzporednih pristojnosti, uvedenim z Uredbo št. 1/20031. Nazadnje naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo, da pomeni dejstvo, da je Komisija naknadno uvedla postopek, kršitev načela pravne varnosti in zakonitosti na področju kazni.

Drugič, pritožnica navaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je potrdilo odločbo Komisije v delu, v katerem je bilo na podlagi prometa skupine ThyssenKrupp AG odločeno, da je pritožnica solidarno odgovorna. Ta sodba naj bi tako kršila člen 23 Uredbe št. 1/2003, načelo pravne države, kakor se odraža z načelom nulla poena sine lege, načelo sorazmernosti kazni, načelo in dubio pro reo in načelo krivdne odgovornosti. V sodbi naj bi bilo napačno uporabljeno pravo v delu, v katerem temelji na domnevi, da odvisna družba skupaj z matično družbo (in drugimi družbami v skupini) tvorita gospodarsko enoto, kar naj bi utemeljevalo njuno solidarno odgovornost. Poleg tega in ne glede na to naj bi bila sodba v nasprotju z načelom krivdne odgovornosti, ker je bilo pritožnici skupaj z matično družbo globa naložena solidarno. Podredno, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče potrdilo solidarno odgovornost, čeprav ni bila ugotovljena porazdelitev odgovornosti v notranjem razmerju.

Tretjič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče v sodbi kršilo svojo široko obveznost nadzora, ki jo ima v skladu s pravom, ker naj ne bi ustrezno upoštevalo nesorazmernosti določitve osnovnega zneska in odvračilnega faktorja ter sodelovanja pritožnice, ki ga je Komisija ocenila za nezadostno, s čimer na bi tako kršilo temeljno pravico do poštenega sojenja in ravnalo v nasprotju z zagotavljanjem sodnega varstva, ki jo ta vsebuje.

____________

1 - Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205).