Pritožba, ki jo je Red Bull GmbH vložila 15. februarja 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 30. novembra 2017 v združenih zadevah T-101/15 in T-102/15, Red Bull GmbH/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

(Zadeva C-124/18 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Red Bull GmbH (zastopnika: A. Renck, odvetnik, S. Petivlasova, odvetnica)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, Znamke, Optimum Mark sp. z o.o.

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

–    razveljavi odločbo z dne 30. novembra 2017 v združenih zadevah T-101/15 in T-102/15,

–    razveljavi odločbi prvega odbora za pritožbe druge stranke v postopku z dne 2. decembra 2014 v zadevah R 2037/2013-1 in R 2036/2013-1, ter

–    odredi, da se stroški postopka naložijo drugi stranki v postopku.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica s prvim razlogom trdi, da je razlaga člena 7(1)(a) in (4) Uredbe o blagovni znamki EU¹ Splošnega sodišča (v nadaljevanju: SS) glede barvnih znamk v nasprotju z načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti. SS naj bi napačno naložilo novo in nesorazmerno zahtevo za grafično upodobitev barvnih znamk, ki naj bi temeljila na napačni predpostavki, da so take znamke po naravi manj natančne. Prvič, ta predpostavka nima pravne podlage in ne ustreza nobenemu namenu, določenemu v zakonodaji, ter učinkuje tako, da nezakonito in nesorazmerno diskriminira barvne znamke nasproti drugim vrstam znamk, kot so enobarvne znamke, besedne znamke, modeli in druge. Drugič, merilo, vzpostavljeno v izpodbijani odločbi je v nasprotju s naravo barvnih znamk kot takih, ki, kot je priznalo Sodišče v zadevi Libertel² , niso prostorsko omejene. Izpodbijana odločba dejansko omejuje barvne znamke kot take na barvne figurativne, pozicijske ali znamke z vzorcem. Tretjič, z izpodbijano določbo bi bilo več kot 85% barvnih znamk, kot so izpodbijane znamke neveljavnih v registru druge stranke v postopku.

Pritožnica z drugim razlogom trdi, da je SS kršilo člen 7(1)(a) in (4) Uredbe o blagovni znamki EU zaradi nepravilne in nedovoljene razlage sodbe Heidelberger Bauchemie³ s tem, da je naložilo tri kumulativne zahteve za grafično upodobitev barvnih znamk, in sicer (i) natančne odtenke zadevnih barv, (ii) razmerje zadevnih barv in (iii) prostorsko umestitev barv. Te zahteve za to odločbo niso bile bistvene in naj bi imele nesorazmeren močan učinek le na kategorijo ali razred znamk ali znakov, ki so barvni ali barvnih znakov kot takih. Poleg tega naj bi bila tretja in na novo postavljena kumulativna zahteva upravičena z zatrjevano „omejeno svojstveno sposobnostjo barv ponazoriti natančen pomen“. Vendar naj bi se slednja do sedaj presojala glede na to, ali je znamko mogoče registrirati in ne glede na zahtevo grafične ponazoritve, kar pomeni, da takoj povzroči ničnost registracije, ne da bi bilo mogoče dokazati pridobljen razlikovalni učinek ali ga drugače popraviti. Izpodbijana odločba je tudi v nasprotju s členom 4 Uredbe o blagovni znamki EU s tem, da zahteva „izrecni“ opis vrste zadevnih znamk in nezakonito zmanjšuje dejansko opredelitev takih znamk le na znamke s prostorsko (figurativno) umestitvijo, ki ustreza dejanski nadaljnji uporabi znamke.

Pritožnica s tretjim razlogom trdi, da je SS kršilo načelo zaupanja v pravo s tem, da v odločbi ni presodilo in upošetvalo, da je bila zahteva glede prve sporne znamke vložena pred sodbo Heidelberger Bauchemie in tako ni upoštevalo morebitne uporabe načel iz sodb Sodišča v zadevah Lambretta⁴ in Cactus⁵ . Prav tako naj bi kršilo to načelo s tem, da ni opravilo celovite presoje dovoljenih in zanesljivih virov, pravil in določb, ki se uporabljajo, sodne prakse EU in smernic druge stranke v postopku za določitev, ali bi bilo mogoče na podlagi vseh upoštevnih kumulativnih okoliščin v tej zadevi ugotoviti, da je druga stranka v postopku pritožnici dala natančna, brezpogojna in skladna zagotovila, na katera se je pritožnica opirala z njihovim spoštovanjem, kar je pri njej privedlo do upravičenega legitimnega pričakovanja.

Pritožnica s četrtim razlogom trdi, da je SS kršilo načelo sorazmernosti s tem, da ni ugotovilo nesorazmernosti razveljavitve obeh spornih znamk v izjemnih okoliščinah tega primera. SS zlasti ni ugotovilo, da bi bila cilja natančnosti in jasnosti ter pravne varnosti lahko zakonito izpolnjena, če bi bila pritožnica pozvana in bi ji bilo omogočeno pojasniti opis obeh znamk, tako da bi ostali registrirani, namesto, da je obe registraciji razglasilo za nični.

Pritožnica s petim razlogom trdi, da je SS kršilo postopkovna pravila s tem, da je napačno uporabilo člen 134(1) Poslovnika in pritožnici naložilo plačilo stroškov postopka. Izjemne okoliščine tega primera in načelo enakosti v skladu s členom 135(1) Poslovnika zahtevajo, da se pritožnici ne naloži plačila stroškov postopka (pač pa, da stroške postopka nosi druga stranka v postopku).

____________

¹ Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1).

² Sodba z dne 6. maja 2003, Libertel, C-104/01, EU:C:2003:244.

³ Sodba z dne 24. junija 2004, Heidelberger Bauchemie, C-49/02, EU:C:2004:384.

⁴ Sodba z dne 16. februarja 2017, Brandconcern BV/EUIPO in Scooters India (Lambretta), C-577/14 P,

EU:C:2017:122.

⁵ Sodba z dne 11. oktobra 2017, EUIPO/Cactus SA (Cactus), C-501/15 P, EU:C:2017:750.