SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 13. februarja 2014(*)
„Socialna politika – Direktiva 92/85/EGS – Zaščita varnosti in zdravja delavcev – Noseče delavke in delavke, ki so pred kratkim rodile ali dojijo – Porodniški dopust – Ohranjanje plačila in/ali pravice do ustreznega nadomestila – Direktiva 96/34/ES – Okvirni sporazum o starševskem dopustu – Individualna pravica do starševskega dopusta ob rojstvu ali posvojitvi otroka – Pogoji dela in plačila – Nacionalna kolektivna pogodba – Delavke, ki so nastopile porodniški dopust po prekinitvi neplačanega starševskega dopusta – Zavrnitev izplačila plače med porodniškim dopustom“
V združenih zadevah C‑512/11 in C‑513/11,
katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo työtuomioistuin (Finska), z odločbama z dne 28. septembra 2011, ki sta prispeli na Sodišče 3. oktobra 2011, v postopkih
Terveys- ja sosiaalialan neuvottelujärjestö (TSN) ry
proti
Terveyspalvelualan Liitto ry,
ob udeležbi
Mehiläinen Oy (C‑512/11),
in
Ylemmät Toimihenkilöt (YTN) ry
proti
Teknologiateollisuus ry,
Nokia Siemens Networks Oy (C‑513/11),
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi M. Ilešič, predsednik senata, K. Lenaerts, podpredsednik Sodišča, v funkciji sodnika tretjega senata, A. Ó Caoimh (poročevalec), sodnik, C. Toader, sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 8. novembra 2012,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Terveys- ja sosiaalialan neuvottelujärjestö (TSN) ry in Ylemmät Toimihenkilöt (YTN) ry A. Vainio in T. Lehtinen, odvetnika,
– za Terveyspalvelualuan Liitto ry in Mehiläinen Oy M. Kärkkäinen, odvetnik,
– za Teknologiateollisuus ry in Nokia Siemens Networks Oy S. Koivistoinen in J. Ikonen, odvetnika,
– za finsko vlado J. Heliskoski, agent,
– za estonsko vlado, M. Linntam, agentka,
– za špansko vlado A. Rubio González, agent,
– za vlado Združenega kraljestva S. Ossowski, agent, skupaj s S. Lee, barrister,
– za Evropsko komisijo I. Koskinen in C. Gheorghiu, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 21. februarja 2013
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predloga za sprejetje predhodne odločbe se v bistvu nanašata na razlago Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 110), Direktive Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 285), in Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, str. 23).
2 Ta predloga sta bila vložena v okviru sporov med, prvič, Terveys- ja sosiaalialan neuvottelujärjestö (TSN) ry (sindikat zdravstva in socialnega varstva, v nadaljevanju: TSN) na eni strani ter Terveyspalvelualan Liitto ry (združenje delodajalcev sektorja zdravstvenih storitev), ob udeležbi družbe Mehiläinen Oy (v nadaljevanju: Mehiläinen), na drugi, in drugič, Ylemmät Toimihenkilöt YTN ry (sindikat vodilnih delavcev) na eni strani ter Teknologiateollisuus ry (združenje delodajalcev sektorja tehnološke industrije) in družbo Nokia Siemens Networks Oy (v nadaljevanju: Nokia Siemens) na drugi v zvezi z zavrnitvijo izplačila nadomestila dvema finskima delavkama od njunih delodajalcev na podlagi kolektivnih pogodb, ki je običajno določeno s temi pogodbami, ki se zanju uporabljajo, med njunim porodniškim dopustom, ker je bil neplačan starševski dopust teh delavk prekinjen s porodniškim dopustom.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 92/85
3 V prvi in sedemnajsti uvodni izjavi Direktive 92/85 je navedeno:
„ker člen 118a Pogodbe [EGS] predvideva, da Svet s pomočjo direktiv sprejme minimalne zahteve za spodbujanje izboljšav, zlasti v delovnem okolju, za varnost in zdravje delavcev;
[…]
ker poleg tega določba v zvezi s porodniškim dopustom ravno tako ne bi služila svojemu namenu, če je ne bi spremljalo ohranjanje pravic, povezanih s pogodbo o zaposlitvi, in/ali pravica do ustreznega nadomestila“.
4 Člen 8 Direktive 92/85, naslovljen „Porodniški dopust“, v odstavku 1 določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe in zagotavljajo, da imajo delavke iz člena 2 pravico do neprekinjenega obdobja porodniškega dopusta, ki traja vsaj 14 tednov in je razporejen pred in/ali po porodu v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.“
5 Člen 11 Direktive 92/85, naslovljen ,,Pravice iz delovnega razmerja“, določa:
„Da bi delavkam iz člena 2 zagotovili uresničevanje njihovih pravic iz varnosti in zdravja pri delu, kot so priznane v tem členu, je treba zagotoviti:
[…]
2. da mora biti v primeru, navedenem v členu 8, zagotovljeno naslednje:
(a) pravice, povezane s pogodbo o zaposlitvi delavk iz člena 2, razen tistih, ki so omenjene v spodnji (b) točki;
(b) ohranjanje plačila in/ali ustreznega nadomestila za delavke iz člena 2;
3. da v točki 2(b) navedeno nadomestilo šteje za ustrezno, če zagotavlja dohodek, ki je vsaj enak tistemu, ki bi ga delavka prejela v primeru prekinitve svojih dejavnosti zaradi razlogov, ki so povezani z njenim zdravstvenim stanjem, v skladu s kakršno koli zgornjo mejo, ki je določena v skladu z nacionalno zakonodajo;
4. da države članice lahko v točkah 1 in 2(b) navedeno plačilo ali nadomestilo pogojijo z izpolnjevanjem pogojev delavke glede upravičenosti do takšnih prejemkov, ki so določeni v skladu z nacionalno zakonodajo.
Ti pogoji v nobenih okoliščinah ne smejo veljati za obdobja prejšnje zaposlitve, ki presegajo 12 mesecev neposredno pred predvidenim datumom poroda.“
Direktiva 96/34
6 Z Direktivo 96/34 se uveljavlja okvirni sporazum o starševskem dopustu, ki so ga 14. decembra 1995 sklenile splošne medpanožne organizacije (v nadaljevanju: okvirni sporazum).
7 V preambuli okvirnega sporazuma, ki je priložen k Direktivi 96/34, je navedeno:
„[…] okvirni sporazum predstavlja pobudo Unice, CEEP in ETUC, da se minimalni pogoji glede starševskega dopusta in prostih delovnih ur v primeru višje sile določijo kot pomembni dejavniki pri usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti in pri spodbujanju enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk.“
8 Klavzula 1 okvirnega sporazuma, naslovljena „Namen in področje uporabe“, določa:
„1. Ta sporazum določa minimalne zahteve, ki so namenjene lažjemu usklajevanju starševskih in poklicnih obveznosti zaposlenih staršev.
2. Ta sporazum velja za vse delavce – moške in ženske, ki imajo pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, kot ga definira zakon, kolektivne pogodbe ali prakse, ki veljajo v vsaki državi članici.“
9 Klavzula 2 okvirnega sporazuma, naslovljena „Starševski dopust“, določa:
„1. V okviru drugega odstavka klavzule 2.2 ta sporazum podeljuje moškim in ženskim delavcem individualno pravico do starševskega dopusta v primeru rojstva ali posvojitve otroka, da bodo lahko skrbeli za tega otroka, in sicer za najmanj tri mesece in do določene starosti do največ 8 let, ki jo določi država članica in/ali uprava in delavci.
[…]
3. Pogoji za dostop in podrobna pravila za način izrabe starševskega dopusta se opredelijo z zakonom in/ali kolektivno pogodbo v državi članici, kolikor se minimalne zahteve tega sporazuma spoštujejo. […]
[…]
5. Po zaključku starševskega dopusta imajo delavci pravico, da se vrnejo na isto delovno mesto, če pa to ni mogoče, pa na enakovredno ali podobno delovno mesto, ki je v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali delovnim razmerjem.
6. Pravice delavca, ki so pridobljene ali pa so v postopku pridobitve na dan, ko se starševski dopust začne, se ohranijo take, kot so, do konca starševskega dopusta. […]
7. Države članice in/ali uprava definirajo status pogodbe o zaposlitvi ali pogodbenega razmerja za obdobje starševskega dopusta.
[…]“
10 Klavzula 4.1 okvirnega sporazuma določa, da države članice lahko uporabijo ali uvedejo ugodnejše določbe od tistih, ki so navedene v tem sporazumu.
Finsko pravo
Pravo, ki se uporablja
– Zakon o pogodbi o zaposlitvi
11 Delavci imajo na podlagi poglavja 4, člen 3, zakona o pogodbi o zaposlitvi (Työsopimuslaki (55/2001)) pravico do dopusta za nego in varstvo svojega otroka ali katerega koli drugega otroka, ki pripada njihovemu gospodinjstvu, ki lahko traja do dopolnjenega tretjega leta starosti otroka.
12 Delodajalec v skladu s poglavjem 4, člen 8, zakona o pogodbi o zaposlitvi ni dolžan delavcu izplačevati plače za čas družinskih dopustov.
– Zakon o zdravstvenem zavarovanju
13 Člen 1, prvi pododstavek, v poglavju 9 zakona o zdravstvenem zavarovanju (sairausvakuutuslaki, 1224/2004) določa, da je zavarovanec upravičen do dnevnega starševskega nadomestila, če je na Finskem neprekinjeno prebival vsaj 180 dni pred predvidenim datumom poroda ali pred nastanitvijo otroka v gospodinjstvo zavarovanca v smislu člena 11.
14 Člen 3 v poglavju 9 tega zakona določa izplačevanje porodniškega nadomestila v trajanju 105 delovnih dni.
15 Člen 8, prvi pododstavek, v poglavju navedenega zakona določa, da pravica do starševskega nadomestila nastane takoj po prenehanju plačevanja porodniškega nadomestila. Starševsko nadomestilo se v skladu z željo staršev dodeli materi ali očetu.
Kolektivne pogodbe, ki se uporabljajo
16 Terveyspalvelualan Liitto ry in TSN sta sklenila kolektivno pogodbo za obdobje od 1. februarja 2010 do 31. decembra 2011 (v nadaljevanju: kolektivna pogodba zdravstvenega sektorja), ki se nanaša na stranke v zadevi C‑512/11.
17 Člen 21(3) kolektivne pogodbe zdravstvenega sektorja določa, da delodajalec delavki za čas porodniškega dopusta v trajanju 72 delovnih dni izplačuje polno plačo, če je bila pred začetkom dopusta neprekinjeno zaposlena vsaj tri mesece. Če pa delavka nastopi nov porodniški dopust, medtem ko je na enem od neplačanih dopustov, ki so določeni v navedeni kolektivni pogodbi, se zadevna plača med trajanjem enega od teh neplačanih dopustov ne izplačuje, če zakon ne določa drugače. Toda po koncu takšnega dopusta, in če porodniški dopust še ni v celoti izrabljen, se plačilo iz naslova porodniškega dopusta izplača za preostalo trajanje tega dopusta.
18 Iz predložitvene odločbe v zadevi C‑512/11 izhaja, da se člen 21 kolektivne pogodbe zdravstvenega sektorja razlaga tako, da mora delavka za pridobitev pravice plačila med starševskim dopustom iti na starševski dopust neposredno z dela ali plačanega dopusta.
19 Teknologiateollisuus ry in Ylemmät Toimihenkilöt (YTN) ry sta sklenila kolektivno pogodbo, ki velja v obdobju od 2. julija 2007 do 30. aprila 2010 (v nadaljevanju: kolektivna pogodba sektorja tehnološke industrije), ki se nanaša na stranke v zadevi C‑513/11.
20 Člen 8 kolektivne pogodbe sektorja tehnološke industrije med drugim določa:
„Delavka ima pravico do porodniškega dopusta za čas, za katerega je na podlagi zakona o zdravstvenem zavarovanju upravičena prejemati porodniško nadomestilo. Med porodniškim dopustom se izplačuje polna plača tri mesece, če je delovno razmerje pred porodom obstajalo vsaj šest mesecev brez prekinitev.“
21 Iz predložitvene odločbe v zadevi C‑513/11 ter iz stališč, ki sta jih Sodišču predložila TSN in družba Nokia Siemens, je razvidno, da se člen 8 kolektivne pogodbe sektorja tehnološke industrije ustaljeno uporablja tako, da mora delavka za pridobitev plačila med starševskim dopustom iti na starševski dopust neposredno z dela ali plačanega dopusta.
Spora o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
Zadeva C‑512/11
22 Noora Kultarinta, medicinska sestra zaposlena pri družbi Mehiläinen, eni od glavnih ponudnic zdravstvenih in socialnih storitev na Finskem, je po prvem porodniškem dopustu v obdobju od 7. januarja 2010 do 11. aprila 2012 koristila neplačan dopust za nego in varstvo otroka.
23 Ker je ponovno zanosila, je delodajalcu sporočila, da bo dopust za nego in varstvo otroka prekinila in z 9. aprilom 2010 ponovno nastopila porodniški dopust.
24 Družba Mehiläinen se je strinjala s prekinitvijo dopusta za nego in varstvo otroka, vendar je za čas tega drugega porodniškega dopusta zavrnila izplačilo nadomestila za 72 dni v višini polne plače, ker se je ta začel v času, ko je bila N. Kultarinta na neplačanem dopustu za nego in varstvo otroka.
Zadeva C‑513/11
25 Jenni Novamo, zaposlena pri družbi Nokia Siemens, je 8. marca 2008 nastopila porodniški dopust, nato pa v obdobju od 19. marca 2009 do 4. aprila 2011 koristila neplačan dopust za nego in varstvo otroka.
26 Leta 2010 je delodajalca obvestila, da je ponovno noseča in da želi prekiniti neplačani dopust za nego in varstvo otroka ter s 24. majem 2010 nastopiti porodniški dopust. Družba Nokia Siemens je prejela obvestilo J. Novamo o prekinitvi dopusta za nego in varstvo otroka, vendar je nasprotovala izplačilu plače za čas porodniškega dopusta, ker je do ponovnega porodniškega dopusta prišlo v času, ko je bila na neplačanem dopustu za nego in varstvo otroka.
27 V obeh zadevah sta tožeči stranki v postopkih v glavni stvari pri työtuomioistuin vložili tožbi zoper delodajalca N. Kultarinta in J. Novamo, za povračilo škode, ki naj bi jo ti domnevno utrpeli kot žrtvi nezakonitega ravnanja.
28 Iz predložitvenih odločb je razvidno, da dnevno porodniško nadomestilo v skladu z zakonom o zdravstvenem zavarovanju, do katerega sta bili N. Kultarinta in J. Novamo upravičeni za čas porodniškega dopusta, po višini ustreza boleznini, medtem ko bi jima morala njuna delodajalca izplačevati razliko med boleznino in plačo, ki je določena z nacionalnimi kolektivnimi pogodbami.
29 Iz predložitvenih odločb je razvidno, da po mnenju työtuomioistuin iz direktiv 2006/54/ES in 92/85/EGS izhajajo vprašanja razlage, ki vplivajo na razlago kolektivnih pogodb iz postopka v glavni stvari ali na presojo veljavnosti teh pogodb. Predložitveno sodišče poleg tega meni, da v sodni praksi Sodišča ni določenega ustaljenega pristopa, v skladu s katerim bi se moral položaj nosečnice ali ženske, ki je na porodniškem dopustu, presojati glede na prepoved diskriminacije zaradi spola.
30 V teh okoliščinah je työtuomioistuin prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje v postopkih v glavni stvari predložilo v bistvu enako vprašanje:
„Ali Direktiva 2006/54 […] ter Direktiva […] 92/85 […] nasprotujeta določbam nacionalne kolektivne pogodbe ali razlagi teh določb, v skladu s katerimi delavka, ki z neplačanega dopusta (‚hoitovapaa‘) preide na porodniški dopust, ne prejme plačila za čas porodniškega dopusta, določenega v kolektivni pogodbi?“
31 Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 17. novembra 2011 združil zadevi C‑512/11 in C‑513/11 za pisni in ustni postopek ter izdajo sodbe.
Vprašanje za predhodno odločanje
32 V postopku sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem, uvedenem s členom 267 PDEU, je naloga Sodišča, da nacionalnemu sodišču da koristen odgovor, ki mu bo omogočil rešitev spora, o katerem odloča. V ta namen mora Sodišče po potrebi preoblikovati predložena vprašanja. Sodišče mora namreč podati razlago vseh določb prava Unije, ki jih nacionalna sodišča potrebujejo za odločanje v sporih, ki so jim predloženi, čeprav te določbe niso izrecno navedene v vprašanjih, ki mu jih predložijo ta sodišča (glej zlasti sodbe z dne 8. marca 2007 v zadevi Campina, C‑45/06, ZOdl., str. I‑2089, točka 30; z dne 14. oktobra 2010 v zadevi Fuß, C‑243/09, ZOdl., str. I‑9849, točka 39, in z dne 30. maja 2013 v zadevi Worten, C‑342/12, točka 30).
33 Zato to Sodišča ne ovira, čeprav je predložitveno sodišče svoja vprašanja formalno omejilo samo na razlago določb direktiv 92/85 in 2006/54, da predložitvenemu sodišču sporoči vse vidike razlage prava Unije, ki bi mu lahko koristili pri presoji predloženih zadev, in sicer ne glede na to, ali se je nanje sklicevalo v predložitvi svojih vprašanj ali ne. Glede tega mora Sodišče iz vseh dejstev in dokazov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, zbrati elemente navedenega prava, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora (glej po analogiji zgoraj navedeni sodbi Fuß, točka 40, in Worten, točka 31).
34 Da bi se lahko v obravnavanem primeru koristno odgovorilo na zastavljeno vprašanje, je treba upoštevati Direktivo 96/34 o okvirnem sporazumu in uveljavljanju ukrepov, namenjenih spodbujanju enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk z omogočanjem usklajevanja njihovih poklicnih in družinskih obveznosti, čeprav v predložitvenih odločbah ta direktiva ni izrecno navedena.
35 Tako je treba zastavljeno vprašanje razumeti tako, da se z njim sprašuje, ali je treba Direktivo 96/34 razlagati tako, da nasprotuje določbi nacionalnega prava, kakršna je ta iz kolektivnih pogodb, ki so predmet postopkov v glavni stvari, na podlagi katere noseča delavka, ki prekine neplačani starševski dopust v smislu te direktive, da bi takoj nastopila porodniški dopust v smislu Direktive 92/85, ni upravičena do nadomestila plače, do katerega bi bila upravičena, če bi se pred tem porodniškim dopustom vsaj za zelo kratko obdobje vrnila na delovno mesto.
36 Najprej je treba opozoriti, da je zakonodajalec Unije, čeprav člen 11, točki 2 in 3, Direktive 92/85 ne nalaga obveznosti nadomestila celotne plače med porodniškim dopustom, kljub temu želel zagotoviti, da delavka med tem dopustom prejema dohodek v znesku, ki je vsaj enak znesku nadomestila, ki je za primere prekinitve dela zaradi zdravstvenih razlogov določeno z nacionalnimi zakonodajami s področja socialne varnosti (sodba z dne 27. oktobra 1998 v zadevi Boyle in drugi, C‑411/96, Recueil, str. I‑6401, točka 32).
37 Zato navedena direktiva, ki vsebuje minimalne zahteve, v ničemer ne izključuje možnosti držav članic, da navedenim delavkam zagotovijo večje varstvo z ohranitvijo ali sprejetjem varstvenih ukrepov, ki bodo ugodnejši za delavke, če so ti v skladu z določbami prava Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 4. oktobra 2001 v zadevi Jiménez Melgar, C‑438/99, Recueil, str. I‑6915, točka 37). Nobena določba Direktive 92/85 torej državam članicam ali v ustreznih okoliščinah primera socialnim partnerjem ne onemogoča, da določijo ohranitev vseh sestavin plačila, do katerih je bila noseča delavka upravičena pred nosečnostjo in pred porodniškim dopustom.
38 Glede pravic v zvezi s starševskim dopustom, ki je določen z Direktivo 96/34, vključno z neplačanimi starševskimi dopusti, kot so ti v postopkih v glavni stvari, je treba opozoriti na dva različna cilja te direktive. Prvič, okvirni sporazum, ki je uveden z navedeno direktivo, pomeni zavezo socialnih partnerjev, da bodo z minimalnimi zahtevami uveljavili ukrepe, namenjene spodbujanju enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk z omogočanjem usklajevanja njihovih poklicnih in družinskih obveznosti (sodbi z dne 22. oktobra 2009 v zadevi Meerts, C‑116/08, ZOdl., str. I‑10063, točka 35, in z dne 16. septembra 2010 v zadevi Chatzi, C‑149/10, ZOdl., str. I‑8489, točka 56).
39 Drugič, navedeni okvirni sporazum osebam, ki so ravno postali starši, omogoča prekinitev poklicne dejavnosti, da se posvetijo družinskim obveznostim, pri čemer imajo zagotovilo iz klavzule 2.5 tega sporazuma, da se bodo po koncu tega dopusta lahko vrnili na svoje delovno mesto, če pa to ni mogoče, pa na enakovredno ali podobno delovno mesto, ki je v skladu z njihovo pogodbo o zaposlitvi ali njihovim delovnim razmerjem. Sodišče je menilo, da ta določba nalaga vrnitev na delovno mesto po koncu navedenega dopusta pod istimi pogoji kot so obstajali v času nastopa tega dopusta (glej v tem smislu sodbo z dne 20. junija 2013 v zadevi Riežniece, C‑7/12, točka 32).
40 V obravnavanem primeru je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da sta delavki med prvim porodniškim dopustom, na podlagi kolektivnih pogodb, ki se uporabljajo zanju, imeli pravico do nadomestila plače vsaj določeno obdobje. Ker sta pozneje nastopili neplačani starševski dopust, sta ti delavki prekinili ta dopust, da bi takoj nastopili nov porodniški dopust, v zvezi s katerim jima je bila zavrnjena pravica do nadomestila plače, ker je ta drugi porodniški dopust prekinil neplačani starševski dopust, in torej pred njim ni bilo nobenega obdobja vrnitve na delovno mesto.
41 V teh okoliščinah je treba preveriti, v kakšnem obsegu pravo Unije dopušča, da izraba navedenega starševskega dopusta vpliva na pogoje izrabe porodniškega dopusta, ki mu sledi, v zvezi z – v zadevah, kakršni sta ti v postopkih v glavni stvari – nadomestilom plače, ki je določeno z zadevnimi nacionalnimi pravnimi predpisi.
42 V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da dopust, ki ga zagotavlja pravo Unije, ne more vplivati na pravico izrabe drugega dopusta, ki ga zagotavlja to pravo (sodbe z dne 14. aprila 2005 v zadevi Komisija proti Luksemburgu, C‑519/03, Recueil, str. I‑3067, točka 33; z dne 6. aprila 2006 v zadevi Federatie Nederlandse Vakbeweging, C‑124/05, ZOdl., str. I‑3423, točka 24, in z dne 20. septembra 2007 v zadevi Kiiski, C‑116/06, ZOdl., str. I‑7643, točka 56).
43 Kot je razvidno iz spisa, predloženega Sodišču, določbe iz postopka v glavni stvari N. Kultarinta in J. Novamo niso preprečile, da bi prekinili neplačani starševski dopust zaradi nastopa porodniškega dopusta.
44 Toda, tožeči stranki v postopku v glavni stvari, N. Kultarinta in J. Novamo, trdita, da se je na njune interese vplivalo na način, ki ni v skladu s pravom Unije, ker jima je bilo, ker sta izkoristili pravico do dveh različnih dopustov, odvzeto nadomestilo plače, ki je določeno z zadevnima kolektivnima pogodbama. Pravica do nadomestila plače bi bila namreč nesmiselna, če bi veljal pogoj, da se mora delavka pred nastopom drugega porodniškega dopusta vrniti na delovno mesto.
45 Tožene stranke v postopkih v glavni stvari menijo, da je namen sporne določbe navedenih kolektivnih pogodb zaščita nosečih delavk. Menijo, da ta določba lajša ekonomske težave, ki nastanejo zaradi izrabe porodniškega dopusta, in tako spodbuja varovanje posebnih odnosov med delavko in njenim otrokom po nosečnosti in porodu.
46 Komisija pa poudarja, da porodniško nadomestilo, ki je predvideno za čas porodniškega dopusta delavk iz postopkov v glavni stvari, izpolnjuje minimalne zahteve iz člena 11, točka 3, Direktive 92/85.
47 Iz sodne prakse, navedene v točkah 37 in 42 te sodbe, je razvidno, da morajo biti izvedbene določbe ureditve, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, ki se nanaša na nadomestilo, ki ga je treba plačati delavki med porodniškim dopustom na podlagi člena 11, točka 2, Direktive 92/85, v skladu s predpisi prava Unije, vključno s tistimi, ki se nanašajo na starševski dopust.
48 V zvezi s tem odločitev delavke, da uveljavlja svojo pravico do starševskega dopusta, ne bi smela vplivati na pogoje izvajanja njene pravice do izrabe drugega dopusta, v obravnavanem primeru, porodniškega dopusta. Vendar pa v postopkih v glavni stvari ni tako, ker izraba neplačanega starševskega dopusta za delavko, ki mora vzeti porodniški dopust takoj po navedenem starševskem dopustu, nujno pomeni izgubo dela njenega nadomestila.
49 Učinek pogoja, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, pa je naložitev obveznosti delavki, da se ob sprejetju odločitve o izrabi neplačanega starševskega dopusta vnaprej odreče plačanemu porodniškemu dopustu, kakor je določen z veljavnimi kolektivnimi pogodbami, če bi morala prekiniti starševski dopust, da bi takoj zatem nastopila porodniški dopust. Delavko bi se tako spodbujalo, da ne vzame takšnega starševskega dopusta.
50 V tem okviru in kakor je Sodišče že ugotovilo, je treba upoštevati dejstvo, da nova nosečnost ni vedno predvidljiv dogodek (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Kiiski, točki 40 in 41). Iz tega sledi, da delavka v času odločitve ne more vedno vedeti, ali naj izrabi starševski dopust na začetku tega dopusta in ali bo med njim morala vzeti porodniški dopust.
51 Ugotoviti je treba, da je posledica pogoja, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, odvrnitev delavke od odločitve o uveljavitvi pravice do starševskega dopusta, glede na učinek, ki bi ga ta odločitev lahko imela na porodniški dopust, do katerega bi prišlo med starševskim dopustom. Tak pogoj torej posega v polni učinek Direktive 96/34.
52 Zato je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 96/34 razlagati tako, da nasprotuje določbi nacionalnega prava, kakršna je ta iz kolektivnih pogodb, ki so predmet postopkov v glavni stvari, na podlagi katere noseča delavka, ki prekine neplačani starševski dopust v smislu te direktive, da bi takoj nastopila porodniški dopust v smislu Direktive 92/85, ni upravičena do nadomestila plače, do katerega bi bila upravičena, če bi se pred tem porodniškim dopustom vsaj za zelo kratko obdobje vrnila na delovno mesto.
Stroški
53 Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
Direktivo Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC, je treba razlagati tako, da nasprotuje določbi nacionalnega prava, kakršna je ta iz kolektivnih pogodb, ki so predmet postopkov v glavni stvari, na podlagi katere noseča delavka, ki prekine neplačani starševski dopust v smislu te direktive, da bi takoj nastopila porodniški dopust v smislu Direktive Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS), ni upravičena do nadomestila plače, do katerega bi bila upravičena, če bi se pred tem porodniškim dopustom vsaj za zelo kratko obdobje vrnila na delovno mesto.
Podpisi