SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)

z dne 13. julija 2011(*)

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg montaže ter vzdrževanja dvigal in tekočih stopnic – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES – Manipulacije pri razpisih – Razdelitev trgov – Določanje cen“

V zadevi T‑151/07,

Kone Oyj s sedežem v Helsinkih (Finska),

Kone GmbH s sedežem v Hannovru (Nemčija),

Kone BV s sedežem v Voorburgu (Nizozemska),

ki jih zastopajo T. Vinje, solicitor, D. Paemen, J. Schindler, B. Nijs, A. Tomtsis, odvetniki, J. Flynn, QC, in D. Scannell, barrister,

tožeče stranke,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopata É. Gippini Fournier in R. Sauer, zastopnika,

tožena stranka,

zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2007) 512 final z dne 21. februarja 2007 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 [ES] (zadeva COMP/E-1/38.823 – Dvigala in tekoče stopnice) ali, podredno, predloga za znižanje glob, ki so bile naložene tožečim strankam,

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi M. E. Martins Ribeiro (poročevalka) predsednica, N. Wahl in A. Dittrich, sodnika,

sodna tajnica: K. Andová, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 16. oktobra 2009

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predmet te zadeve je predlog za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2007) 512 final z dne 21. februarja 2007 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 ES (zadeva COMP/E-1/38.823 – Dvigala in tekoče stopnice) (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), katere povzetek je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije z dne 26. marca 2008 (UL C 75, str. 19), ali, podredno, predlog za znižanje glob, ki so bile naložene tožečim strankam.

2        Komisija Evropskih skupnosti je v izpodbijani odločbi menila, da so spodaj navedene družbe kršile člen 81 ES:

–        Kone Belgium SA, Kone GmbH (v nadaljevanju: Kone Nemčija), Kone Luxembourg Sàrl, Kone BV Liften en Roltrappen (v nadaljevanju: Kone Nizozemska) in Kone Oyj (v nadaljevanju: KC) (v nadaljevanju za vse skupaj ali vsako posebej: Kone);

–        Otis SA, Otis GmbH & Co. OHG (v nadaljevanju: Otis Nemčija), General Technic-Otis Sàrl, General Technic Sàrl, Otis BV (v nadaljevanju: Otis Nizozemska), Otis Elevator Company (v nadaljevanju: OEC) in United Technologies Corporation (v nadaljevanju: UTC) (v nadaljevanju za vse skupaj ali vsako posebej: Otis);

–        Schindler SA, Schindler Deutschland Holding GmbH (v nadaljevanju: Schindler Nemčija), Schindler Sàrl, Schindler Liften BV (v nadaljevanju: Schindler Nizozemska) in Schindler Holding Ltd (v nadaljevanju: Schindler Holding) (v nadaljevanju za vse skupaj ali vsako posebej: Schindler);

–        ThyssenKrupp Liften Ascenseurs NV, ThyssenKrupp Aufzüge GmbH (v nadaljevanju: TKA), ThyssenKrupp Fahrtreppen GmbH (v nadaljevanju: TKF), ThyssenKrupp Elevator AG (v nadaljevanju: TKE), ThyssenKrupp AG (v nadaljevanju: TKAG), ThyssenKrupp Ascenseurs Luxembourg Sàrl in ThyssenKrupp Liften BV (v nadaljevanju: TKL) (v nadaljevanju za vse skupaj ali vsako posebej: ThyssenKrupp) ter

–        Mitsubishi Elevator Europe BV (v nadaljevanju: MEE).

3        Družba KC, ena od tožečih strank v tej zadevi, je svetovno podjetje za vzdrževanje in mehansko konstrukcijo s sedežem na Finskem, ki prodaja, izdeluje, montira in posodablja dvigala, tekoče stopnice in avtomatska vrata za stavbe. Družba KC je dejavna na področju tekočih stopnic in dvigal, deluje pa prek nacionalnih hčerinskih družb. To sta zlasti družbi Kone Nemčija v Nemčiji in Kone Nizozemska na Nizozemskem (točke 15, 18 in 20 obrazložitve izpodbijane odločbe).

 Upravni postopek

 Preiskava Komisije

4        Komisija je poleti leta 2003 prejela informacije o morebitnem obstoju kartela štirih glavnih evropskih proizvajalcev dvigal in tekočih stopnic, ki poslujejo v Uniji, in sicer družb Kone, Otis, Schindler in ThyssenKrupp (točki 3 in 91 obrazložitve izpodbijane odločbe).

 Nemčija

5        Komisija je 28. januarja 2004 in marca 2004 začela preiskave na podlagi člena 14(3) Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prva uredba o izvajanju členov [81 ES] in [82 ES] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 3), zlasti v prostorih hčerinskih družb družb Otis in ThyssenKrupp v Nemčiji (točki 104 in 106 obrazložitve izpodbijane odločbe).

6        Družba Kone je vlogo na podlagi Obvestila Komisije o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 155, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002), ki jo je vložila 2. februarja 2004 v zvezi z Belgijo, 12. in 18. februarja 2004 dopolnila s podatki v zvezi z Nemčijo. Tudi družba Otis je med marcem 2004 in februarjem 2005 vlogo v zvezi z Belgijo dopolnila s podatki v zvezi z Nemčijo. Družba Schindler je 25. novembra 2004 na podlagi zadevnega obvestila vložila vlogo, ki je vsebovala informacije v zvezi z Nemčijo, ter jo dopolnila med decembrom 2004 in februarjem 2005. Nazadnje je decembra 2005 prav tako na podlagi tega obvestila vlogo v zvezi z Nemčijo pri Komisiji vložila še družba ThyssenKrupp (točke 105, 107, 112 in 114 obrazložitve izpodbijane odločbe).

7        Komisija je med septembrom in novembrom 2004 na podlagi člena 18 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 [ES] in 82 [ES] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205) poslala še zahteve po informacijah podjetjem, ki so sodelovala pri kršitvi v Nemčiji, več strankam v tej državi članici in združenjem VDMA, VFA in VMA (točke 110, 111 in 113 obrazložitve izpodbijane odločbe).

 Nizozemska

8        Družba Otis je marca 2004 vložila vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi z Nizozemsko, ki jo je pozneje še dopolnila. Aprila 2004 je vlogo na podlagi tega obvestila vložila še družba ThyssenKrupp in jo v nadaljevanju prav tako večkrat dopolnila. Vlogo z dne 2. februarja 2004 v zvezi z Belgijo je 19. julija 2004 dopolnila še družba Kone, in sicer z informacijami v zvezi z Nizozemsko (točke 127, 129 in 130 obrazložitve izpodbijane odločbe).

9        Družbi Otis je bila 27. julija 2004 na podlagi odstavka 8(a) zadevnega obvestila odobrena pogojna imuniteta (točka 131 obrazložitve izpodbijane odločbe).

10      Komisija je 28. aprila 2004 na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17 začela preiskave zlasti v prostorih hčerinskih družb družb Kone, Schindler, ThyssenKrupp in MEE na Nizozemskem ter v prostorih združenja Boschduin (točka 128 obrazložitve izpodbijane odločbe).

11      Septembra 2004 je na podlagi člena 18 Uredbe št. 1/2003 poslala še zahteve po informacijah podjetjem, ki so sodelovala pri kršitvi na Nizozemskem, več strankam v tej državi članici ter združenjema VLR in Boschduin (točki 133 in 134 obrazložitve izpodbijane odločbe).

 Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah

12      Komisija je 7. oktobra 2005 sprejela obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki ga je naslovila zlasti na družbe, navedene v točki 2 zgoraj. Vse naslovnice zadevnega obvestila so v odgovor na očitke Komisije predložile pisne pripombe (točki 135 in 137 obrazložitve izpodbijane odločbe).

13      Zaslišanja ni bilo, saj nobena naslovnica obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah tega ni zahtevala (točka 138 obrazložitve izpodbijane odločbe).

 Izpodbijana odločba

14      Komisija je 21. februarja 2007 sprejela izpodbijano odločbo, v kateri je ugotovila, da so družbe, naslovnice te odločbe, sodelovale pri štirih enotnih, kompleksnih in trajnih kršitvah člena 81(1) ES v štirih državah članicah, in sicer tako, da so si razdelile trge z dogovarjanjem ali usklajevanjem glede dodelitve razpisov in pogodb, povezanih s prodajo, z montažo, vzdrževanjem ter s posodabljanjem dvigal in tekočih stopnic (točka 2 obrazložitve izpodbijane odločbe).

15      Komisija je glede naslovnic izpodbijane odločbe menila, da so za kršitve člena 81 ES, ki so jih storile hčerinske družbe zadevnih podjetij v Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem, solidarno odgovorne tudi njihove matične družbe, ker so v času kršitve lahko odločilno vplivale na poslovno politiko hčerinskih družb in je mogoče domnevati, da so to možnost tudi izkoristile (točke 608, 615, 622, 627 in od 634 do 641 obrazložitve izpodbijane odločbe). Glede matičnih družb družbe MEE je bilo odločeno, da niso solidarno odgovorne za ravnanje svoje hčerinske družbe, ker ni bilo mogoče dokazati, da so odločilno vplivale na njeno ravnanje (točka 643 obrazložitve izpodbijane odločbe).

16      Komisija je pri določanju zneskov glob v izpodbijani odločbi uporabila metodo iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) [PJ] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 171, v nadaljevanju: smernice iz leta 1998). Preučila je še, ali in v kolikšni meri zadevna podjetja izpolnjujejo zahteve, določene v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002.

17      Komisija je zadevne kršitve na podlagi njihove narave in dejstva, da je vsaka od njih zajemala celotno ozemlje posamezne države članice (Belgije, Nemčije, Luksemburga oziroma Nizozemske), opredelila za „zelo resne“, čeprav njihovega dejanskega vpliva ni bilo mogoče izmeriti (točka 671 obrazložitve izpodbijane odločbe).

18      Komisija je zadevna podjetja v posameznih državah članicah – da bi upoštevala njihovo dejansko gospodarsko zmožnost, da povzročijo večjo škodo konkurenci – razdelila v več kategorij, in sicer glede na promet, ki so ga imela na trgu dvigal in/ali tekočih stopnic, vključno s storitvami vzdrževanja in posodabljanja, če je bilo to primerno (točki 672 in 673 obrazložitve izpodbijane odločbe).

19      Kar zadeva kartel v Nemčiji, so bile družbe Kone, Otis in ThyssenKrupp uvrščene v prvo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 70.000.000 EUR. Družba Schindler je bila uvrščena v drugo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 17.000.000 EUR (točke od 676 do 679 obrazložitve izpodbijane odločbe). Izhodiščni znesek globe, določen za družbo Otis, je bil pomnožen z 1,7, izhodiščni znesek globe za družbo ThyssenKrupp z 2, da so se upoštevali njuna velikost in njuni celotni viri; tako sta bila izhodiščna zneska njunih glob 119.000.000 EUR oziroma 140.000.000 EUR (točki 690 in 691 obrazložitve izpodbijane odločbe). Ker je kršitev, ki so jo storile družbe Kone, Otis in ThyssenKrupp, trajala osem let in štiri mesece (od 1. avgusta 1995 do 5. decembra 2003), je Komisija zadevnim podjetjem izhodiščni znesek glob povišala za 80 %. Ker je kršitev, ki jo je storila družba Schindler, trajala pet let in štiri mesece (od 1. avgusta 1995 do 6. decembra 2000), je Komisija zadevnemu podjetju izhodiščni znesek globe povišala za 50 %. Tako je bil osnovni znesek globe družbe Kone povišan na 126.000.000 EUR, družbe Otis na 214.200.000 EUR, družbe Schindler na 25.500.000 EUR in družbe ThyssenKrupp na 252.000.000 EUR (točki 693 in 696 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je menila, da je družba ThyssenKrupp ponovila kršitev, zato je na podlagi te oteževalne okoliščine znesek njene globe povišala za 50 % (točke od 697 do 707 obrazložitve izpodbijane odločbe). Zadevnim podjetjem ni bila priznana nobena olajševalna okoliščina (točke od 727 do 729, 735, 736, od 742 do 744, 749, 750 in od 753 do 755 obrazložitve izpodbijane odločbe). Družbi Kone je bilo po eni strani priznano največje, 50-odstotno znižanje globe iz odstavka 23(b), prvi pododstavek, prva alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, po drugi strani pa še enoodstotno znižanje globe, ker ni izpodbijala dejstev. Družbi Otis je bilo po eni strani priznano 25-odstotno znižanje globe v razredu, določenem v odstavku 23(b), prvi pododstavek, druga alinea, zadevnega obvestila, po drugi strani pa še enoodstotno znižanje globe, ker ni izpodbijala dejstev. Družbi Schindler je bilo po eni strani priznano 15‑odstotno znižanje globe v razredu, določenem v odstavku 23(b), prvi pododstavek, tretja alinea, zadevnega obvestila, po drugi strani pa še enoodstotno znižanje globe, ker ni izpodbijala dejstev. Družbi ThyssenKrupp je bilo priznano enoodstotno znižanje globe, ker ni izpodbijala dejstev (točke od 778 do 813 obrazložitve izpodbijane odločbe).

20      Kar zadeva kartel na Nizozemskem, je bila družba Kone uvrščena v prvo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 55.000.000 EUR. Družba Otis je bila uvrščena v drugo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 41.000.000 EUR. Družba Schindler je bila uvrščena v tretjo kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 24.500.000 EUR. Družbi ThyssenKrupp in MEE sta bili uvrščeni v četrto kategorijo z izhodiščnim zneskom globe 8.500.000 EUR (točki 684 in 685 obrazložitve izpodbijane odločbe). Izhodiščni znesek globe, določen za družbo Otis, je bil pomnožen z 1,7, izhodiščni znesek globe za družbo ThyssenKrupp pa z 2, da so se upoštevali njuna velikost in njuni celotni viri; tako sta bila izhodiščna zneska njunih glob 69.700.000 EUR oziroma 17.000.000 EUR (točki 690 in 691 obrazložitve izpodbijane odločbe). Ker je kršitev, ki sta jo storili družbi Otis in ThyssenKrupp, trajala pet let in deset mesecev (od 15. aprila 1998 do 5. marca 2004), je Komisija zadevnima podjetjema izhodiščni znesek globe povišala za 55 %. Ker je kršitev, ki sta jo storili družbi Kone in Schindler, trajala štiri leta in devet mesecev (od 1. junija 1999 do 5. marca 2004), je Komisija zadevnima podjetjema izhodiščni znesek globe povišala za 45 %. Ker je kršitev, ki jo je storila družba MEE, trajala štiri leta in en mesec (od 11. januarja 2000 do 5. marca 2004), je Komisija zadevnemu podjetju izhodiščni znesek globe povišala za 40 %. Tako je bil osnovni znesek globe družbe Kone povišan na 79.750.000 EUR, družbe Otis na 108.035.000 EUR, družbe Schindler na 35.525.000 EUR, družbe ThyssenKrupp na 26.350.000 EUR in družbe MEE na 11.900.000 EUR (točki 695 in 696 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je menila, da je družba ThyssenKrupp ponovila kršitev, zato je na podlagi te oteževalne okoliščine znesek njene globe povišala za 50 % (točke 697, 698 in od 715 do 720 obrazložitve izpodbijane odločbe). Zadevnim podjetjem ni bila priznana nobena olajševalna okoliščina (točke od 724 do 726, 731, 732, 737, od 739 do 741, od 745 do 748 in od 751 do 755 obrazložitve izpodbijane odločbe). Družbi Otis je bila na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 priznana popolna imuniteta pred globami. Družbi ThyssenKrupp je bilo po eni strani priznano 40-odstotno znižanje globe v razredu, določenem v odstavku 23(b), prvi pododstavek, prva alinea, zadevnega obvestila, po drugi strani pa še enoodstotno znižanje globe, ker ni izpodbijala dejstev. Družbama Schindler in MEE je bilo priznano enoodstotno znižanje globe, ker nista izpodbijali dejstev (točke od 836 do 855 obrazložitve izpodbijane odločbe).

21      Izrek izpodbijane odločbe se glasi:

„Člen 1

[…]

2.      V Nemčiji so spodaj navedena podjetja kršila člen 81 [ES], ker so se v navedenih obdobjih na podlagi sporazumov in usklajenih ravnanj na nacionalni ravni v zvezi z dvigali in tekočimi stopnicami redno in kolektivno dogovarjala o delitvi trgov, javnih in zasebnih razpisov ter drugih pogodb v skladu s predhodno dogovorjenimi deleži za prodajo in montažo:

–        Kone: [KC] in [Kone Nemčija]: od 1. avgusta 1995 do 5. decembra 2003;

–        Otis: [UTC], [OEC] in [Otis Nemčija]: od 1. avgusta 1995 do 5. decembra 2003;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Nemčija]: od 1. avgusta 1995 do 6. decembra 2000 ter

–        ThyssenKrupp: [TKAG], [TKE], [TKA] in [TKF]: od 1. avgusta 1995 do 5. decembra 2003.

[…]

4.      Na Nizozemskem so spodaj navedena podjetja kršila člen 81 [ES], ker so se v navedenih obdobjih na podlagi sporazumov in usklajenih ravnanj na nacionalni ravni v zvezi z dvigali in tekočimi stopnicami redno in kolektivno dogovarjala o delitvi trgov, javnih in zasebnih razpisov ter drugih pogodb v skladu s predhodno dogovorjenimi deleži za prodajo in montažo ter si hkrati niso konkurirala pri pogodbah o vzdrževanju in posodabljanju:

–        Kone: [KC] in [Kone Nizozemska]: od 1. junija 1999 do 5. marca 2004;

–        Otis: [UTC], [OEC] in [Otis Nizozemska]: od 15. aprila 1998 do 5. marca 2004;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Nizozemska]: od 1. junija 1999 do 5. marca 2004;

–        ThyssenKrupp: [TKAG] in [TKL]: od 15. aprila 1998 do 5. marca 2004 ter

–        [MEE]: od 11. januarja 2000 do 5. marca 2004.

Člen 2

[…]

2. Za kršitve v Nemčiji, navedene v členu 1(2), se naložijo te globe:

–        Kone: [KC] in [Kone Nemčija], solidarno: 62.370.000 EUR;

–        Otis: [UTC], [OEC] in [Otis Nemčija], solidarno: 159.043.500 EUR;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Nemčija], solidarno: 21.458.250 EUR ter

–        ThyssenKrupp: [TKAG], [TKE], [TKA] in [TKF], solidarno: 374.220.000 EUR.

[…]

4. Za kršitve na Nizozemskem, navedene v členu 1(4), se podjetjem naložijo te globe:

–        Kone: [KC] in [Kone Nizozemska], solidarno: 79.750.000 EUR;

–        Otis: [UTC], [OEC] in [Otis Nizozemska], solidarno: 0 EUR;

–        Schindler: Schindler Holding […] in [Schindler Nizozemska], solidarno: 35.169.750 EUR;

–        ThyssenKrupp: [TKAG] in [TKL], solidarno: 23.477.850 EUR ter

–        [MEE]: 1.841.400 EUR.

[…]“

 Postopek in predlogi strank

22      Tožeče stranke, in sicer družbe KC, Kone Nemčija in Kone Nizozemska, so 8. maja 2007 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložile to tožbo.

23      Splošno sodišče (osmi senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca odločilo začeti ustni postopek in je v okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 64 Poslovnika Splošnega sodišča, tožečim strankam postavilo pisno vprašanje, od strank pa zahtevalo, naj predložijo dokumente. Tožeče stranke na vprašanje Splošnega sodišča niso odgovorile v predpisanem roku. Vendar so nanj odgovorile z dopisom z dne 10. septembra 2009. Tožeče stranke so z navedenim dopisom in dopisom z dne 28. septembra 2009 poudarile zaupnost nekaterih podatkov in zahtevale, naj se navedeni podatki izpustijo iz objav Splošnega sodišča. Stranke so na zahtevo po predložitvi dokumentov odgovorile v predpisanem roku.

24      Stranke so ustno podale stališča in odgovorile na ustna vprašanja, ki jim jih je na obravnavi 16. oktobra 2009 postavilo Splošno sodišče.

25      Splošno sodišče je s sklepom z dne 14. oktobra 2009 Komisiji v skladu s členom 65(b), členom 66(1) in členom 67(3), drugi pododstavek, Poslovnika odredilo, naj predloži dokumente, za katere je navedla, da so zaupni. Komisija je tej zahtevi ugodila v predpisanem roku. Ker je Splošno sodišče menilo, da navedeni dokumenti niso nujni za rešitev spora, so bili ti vrnjeni Komisiji, ne da bi bili poslani tožečim strankam, ustni postopek pa je bil končan.

26      Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

–        razglasi ničnost člena 2(2) izpodbijane odločbe v delu, v katerem je družbama KC in Kone Nemčija naložena globa, in ne naloži globe ali jo določi v nižjem znesku od zneska, določenega v izpodbijani odločbi;

–        razglasi ničnost člena 2(4) izpodbijane odločbe v delu, v katerem je družbama KC in Kone Nizozemska naložena globa, in določbi globo v nižjem znesku od zneska, določenega v izpodbijani odločbi;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

27      Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožečim strankam naloži plačilo stroškov.

 Pravo

28      Tožeče stranke izpodbijajo, po eni strani, zakonitost člena 2(2) izpodbijane odločbe, s katerim so zadevnim podjetjem naložene globe za kršitve, storjene v Nemčiji, in, po drugi strani, zakonitost člena 2(4) izpodbijane odločbe, s katerim so zadevnim podjetjem naložene globe za kršitve, storjene na Nizozemskem.

29      V zvezi s tem tožeče stranke navajajo tri tožbene razloge. Prvi tožbeni razlog je kršitev smernic iz leta 1998 in načela sorazmernosti pri določitvi izhodiščnega zneska glob. Drugi tožbeni razlog je kršitev obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 ter kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj, enakega obravnavanja in pravice do obrambe. Tretji tožbeni razlog je kršitev načel varstva legitimnih pričakovanj in enakega obravnavanja pri določitvi zneska znižanja glob, odobrenega za sodelovanje zunaj okvira obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

 Tožbeni razlog kršitve smernic iz leta 1998 in načela sorazmernosti pri določitvi izhodiščnega zneska glob

30      Tožeče stranke trdijo, da je Komisija pri določitvi izhodiščnih zneskov glob, naloženih za kršitve v Nemčiji in na Nizozemskem, napačno uporabila smernice iz leta 1998 in kršila načelo sorazmernosti.

31      V uvodu je treba opozoriti, da ima Komisija na podlagi ustaljene sodne prakse pri izbiri metode izračuna globe široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Ta metoda, ki jo določajo smernice iz leta 1998, Komisiji omogoča veliko fleksibilnost pri izvajanju pooblastila za odločanje po prostem preudarku v skladu z določbami člena 23(2) Uredbe št. 1/2003 (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 3. septembra 2009 v združenih zadevah Papierfabrik August Koehler in drugi proti Komisiji, C‑322/07 P, C‑327/07 P in C‑338/07 P, ZOdl., str. I-7191, točka 112 in navedena sodna praksa).

32      Težo kršitev konkurenčnega prava Unije je treba ugotoviti ob upoštevanju številnih dejavnikov, kot so zlasti okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračilni učinek glob, pri čemer ni zavezujočega ali izčrpnega seznama meril, ki jih je obvezno treba upoštevati (sodbi Sodišča z dne 19. marca 2009 v zadevi Archer Daniels Midland proti Komisiji, C‑510/06 P, ZOdl., str. I‑1843, točka 72, in z dne 3. septembra 2009 v zadevi Prym in Prym Consumer proti Komisiji, C‑534/07 P, ZOdl., str. I‑7415, točka 54).

33      Kot je bilo navedeno v točki 16 zgoraj, je Komisija v obravnavanem primeru znesek glob določila na podlagi metode, določene v smernicah iz leta 1998.

34      Čeprav smernic iz leta 1998 ni mogoče opredeliti kot pravno pravilo, ki bi ga uprava v vsakem primeru morala spoštovati, vseeno določajo pravilo ravnanja, ki kaže na prakso, ki ji je treba slediti in od katere uprava v konkretnem primeru ne more odstopiti brez navedbe razlogov, ki bi bili združljivi z načelom enakega obravnavanja (glej sodbo Sodišča z dne 28. junija 2005 v združenih zadevah Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, ZOdl., str. I‑5425, točka 209 in navedena sodna praksa, ter sodbo Splošnega sodišča z dne 8. oktobra 2008 v zadevi Carbone‑Lorraine proti Komisiji, T‑73/04, ZOdl., str. II‑2661, točka 70).

35      Komisija se s tem, da sprejme taka pravila ravnanja in da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v prihodnje uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, sama omejuje pri izvrševanju svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku in od teh pravil ne more odstopiti, ne da bi bila glede na okoliščine primera sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje in varstvo legitimnih pričakovanj (glej v točki 34 zgoraj navedeni sodbi Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 211 in navedena sodna praksa, ter Carbone-Lorraine proti Komisiji, točka 71).

36      Poleg tega smernice iz leta 1998 na splošno in abstraktno določajo metodologijo, ki si jo je Komisija določila za potrebe določitve višine glob, in posledično podjetjem zagotavljajo pravno varnost (v točki 34 zgoraj navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točki 211 in 213).

37      Nazadnje je treba opozoriti, da je v smernicah iz leta 1998 na prvem mestu določena presoja teže kršitve, na podlagi katere se lahko določi splošni izhodiščni znesek (točka 1(A), drugi odstavek). Na drugem mestu se teža preuči glede na naravo storjenih kršitev in značilnosti zadevnega podjetja, zlasti glede na njegovo velikost in položaj na upoštevnem trgu, kar lahko povzroči ponderiranje izhodiščnega zneska, razvrstitev podjetij v kategorije in določitev posebnega izhodiščnega zneska (točka 1(A), tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek).

38      Kar v obravnavanem primeru zadeva oceno teže kršitve, opravljeno v izpodbijani odločbi, je Komisija vzporedno preučila štiri kršitve, ugotovljene v členu 1 izpodbijane odločbe, „[k]er imajo […] nekaj skupnih elementov“ (točka 657 obrazložitve izpodbijane odločbe).

39      Komisija je glede narave kršitev v točkah 658 in 659 obrazložitve izpodbijane odločbe najprej pojasnila:

„658               Kršitve, na katere se nanaša ta odločba, so vključevale zlasti tajno dogovarjanje med konkurenti o delitvi trgov ali zamrznitvi tržnih deležev z delitvijo projektov prodaje in montaže novih dvigal in/ali tekočih stopnic ter o nekonkuriranju pri vzdrževanju in posodabljanju dvigal in tekočih stopnic (razen v Nemčiji, kjer dejavnost vzdrževanja in posodabljanja ni bila vključena v razprave med članicami kartela). Take horizontalne omejitve so že po naravi med najhujšimi kršitvami člena 81 [ES]. Zaradi kršitev iz te zadeve so bile stranke na trgu umetno prikrajšane za prednosti, ki bi jih lahko pričakovale od konkurenčne ponudbe. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so bila med goljufivimi projekti tudi javna naročila, ki se financirajo iz davkov in se izvajajo prav zato, da bi prejeli konkurenčne ponudbe, za katere je značilno zlasti ugodno razmerje med kakovostjo in ceno.

659      Pri presoji teže kršitve so običajno pomembnejši dejavniki, povezani z njenim predmetom, kot pa dejavniki, povezani z njenimi učinki, še zlasti, če se sporazumi, kot je sporazum iz te zadeve, nanašajo na zelo resne kršitve, kot sta določitev cen in delitev trga. Učinki sporazuma običajno niso zadostno merilo za presojo teže kršitve.“

40      Komisija je potrdila, da „ni poskusila dokazati natančnih učinkov kršitve, saj je nemogoče z zadostno gotovostjo opredeliti upoštevne konkurenčne parametre (cena, poslovni pogoji, kakovost, inovacije in drugo), če ne bi bilo kršitev“ (točka 660 obrazložitve izpodbijane odločbe). Vendar je menila, da je „[o]čitno […], da so imele kršitve dejanski vpliv“, in glede tega pojasnila, da „[ž]e samo dejstvo, da so članice kartela uresničile različne protikonkurenčne ureditve, kaže na vpliv na trg, čeprav je dejanski vpliv težko izmeriti, saj zlasti ni znano, ali in koliko drugih projektov je bilo še vključenih v goljufanje pri ponudbi, niti za koliko projektov se je morda uporabljala razdelitev med članicami kartela, ne da bi bili za to potrebni stiki med njimi“ (točka 660 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je v isti točki obrazložitve izpodbijane odločbe še dodala, da „[v]eliki skupni tržni deleži konkurentov kažejo na verjetne protikonkurenčne učinke, sorazmerna stabilnost teh tržnih deležev med celotnim trajanjem kršitev pa potrjuje te učinke“.

41      Komisija je nato v točkah od 661 do 669 obrazložitve izpodbijane odločbe odgovorila na trditve tožečih strank iz upravnega postopka, s katerimi so te želele dokazati omejen vpliv kršitev na trg.

42      Komisija je glede velikosti zadevnega geografskega trga v točki 670 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da so „[o]mejevalni sporazumi, na katere se nanaša [izpodbijana] odločba, […] zajemali celotno ozemlje Belgije, Nemčije, Luksemburga oziroma Nizozemske“ in da „[i]z sodne prakse jasno izhaja, da se celotno ozemlje države članice že samo po sebi šteje za znaten del skupnega trga“.

43      Nazadnje je Komisija v točki 671 obrazložitve izpodbijane odločbe ugotovila, da je „glede na naravo kršitev in dejstvo, da je vsaka od njih zajemala ozemlje ene od držav članic (Belgije, Nemčije, Luksemburga oziroma Nizozemske) […], vsaka od naslovnic storila eno ali več zelo resnih kršitev člena 81 [ES]“. Na podlagi tega je sklenila, da „so ti dejavniki takšni, da je treba kršitve šteti za zelo resne, čeprav njihovega dejanskega vpliva ni mogoče izmeriti“.

44      Na prvem mestu, tožeče stranke v zvezi s kršitvijo v Nemčiji trdijo, da v izpodbijani odločbi niso upoštevane ugotovitve Komisije, v skladu s katerimi se kartel v Nemčiji ni nanašal na vse projekte dvigal. Tako naj bi prizadeti trg vključeval samo projekte dvigal v vrednosti več kot milijon EUR, kar je približno od 20 do 30 % skupnega trga, kar naj bi v vlogah za imuniteto potrdile družbe Kone, Otis in ThyssenKrupp (točki 281 in 664 obrazložitve izpodbijane odločbe). Tožeče stranke v repliki navajajo tudi, da primerjava med, po eni strani, splošnim izhodiščnim zneskom, določenim za kršitev v Nemčiji, in, po drugi strani, zneski, določenimi za kršitve v Belgiji in na Nizozemskem, potrjujejo nesorazmernost izhodiščnega zneska, določenega za kršitev v Nemčiji, saj naj bi se v nasprotju s kartelom v Nemčiji kartela v Belgiji in na Nizozemskem nanašala na celotni trg dvigal.

45      V zvezi s tem je treba poudariti, da tožeče stranke ne izpodbijajo zakonitosti metodologije, opisane v točki 1(A) smernic iz leta 1998 v zvezi z določanjem splošnega izhodiščnega zneska globe. Ta metodologija ustreza pavšalni logiki, na podlagi katere se splošni izhodiščni znesek globe, določen glede na težo kršitve, izračuna glede na naravo kršitve in njen geografski obseg ter dejanski vpliv zadevne kršitve na trg, če ga je mogoče izmeriti (sodbi Splošnega sodišča z dne 15. marca 2006 v zadevi BASF proti Komisiji, T‑15/02, ZOdl., str. II‑497, točka 134, in z dne 6. maja 2009 v zadevi Wieland-Werke proti Komisiji, T‑116/04, ZOdl., str. II‑1087, točka 62).

46      Poleg tega velikost upoštevnega trga načeloma ni obvezen element, ampak le eden od elementov, upoštevnih za presojo teže kršitve, saj Komisiji v skladu s sodno prakso ni treba opredeliti zadevnega trga niti oceniti njegove velikosti, če ima zadevna kršitev protikonkurenčen cilj (glej v tem smislu v točki 32 zgoraj navedeno sodbo Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točki 55 in 64, ter sodbo Splošnega sodišča z dne 30. septembra 2009 v zadevi Hoechst proti Komisiji, T‑161/05, ZOdl., str. II‑3555, točka 109). Tako lahko Komisija za določitev izhodiščnega zneska globe upošteva vrednost trga, na katerem se je izvajala kršitev, ni pa k temu zavezana (glej v tem smislu v točki 45 zgoraj navedeni sodbi BASF proti Komisiji, točka 134, in Wieland-Werke proti Komisiji, točka 63 in navedena sodna praksa). Smernice iz leta 1998 namreč ne določajo, da se znesek glob izračuna glede na celotni promet ali promet, ki so ga ustvarila podjetja na zadevnem trgu. Vendar ne nasprotujejo temu, da bi se tak promet zaradi spoštovanja splošnih načel prava Unije, in če okoliščine to zahtevajo, upošteval pri določanju globe (sodba Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, T‑224/00, Recueil, str. II‑2597, točka 187).

47      Trditev tožečih strank, da bi moral splošni izhodiščni znesek globe, določen za kartel v Nemčiji, izražati domnevno omejeno velikost zadevnega trga, torej temelji na napačni premisi in jo je treba zavrniti.

48      Kot je bilo navedeno v točkah od 38 do 43 zgoraj, je Komisija v obravnavanem primeru pri določitvi teže kršitve upoštevala naravo kršitve in geografski obseg zadevnega trga.

49      V nasprotju s trditvami tožečih strank iz točke 664 obrazložitve izpodbijane odločbe, v kateri je Komisija odgovorila na trditev družb Kone in Otis v zvezi z domnevno omejenim vplivom kršitve, izhaja, da sporazumi v Nemčiji niso vplivali samo na tekoče stopnice in projekte dvigal v vrednosti več kot milijon EUR, saj je bilo po mnenju Komisije verjetno, da „so dejavnosti kartela v zvezi s projekti dvigal v vrednosti več kot milijon EUR, ki vključujejo hitra dvigala in dvigala visoke vrednosti, vplivale na delovanje preostalega trga dvigal“. Komisija je v navedeni točki navedla še, da je bila skupna vrednost projekta pomembnejša od števila in vrste dvigal, da ni bilo mogoče dokazati natančnih učinkov kršitve in da je iz dejstev jasno razvidno, da namen strank ni bil izključiti nekatere vrste proizvodov, ampak se dogovoriti o projektih, pri katerih bi bilo najlažje izločiti konkurenco.

50      Treba je tudi opozoriti, da je družba Kone v vlogi na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi z Nemčijo sama izrecno izjavila, da [zaupno](1) (glej tudi točko 256 obrazložitve izpodbijane odločbe), kar precej kaže na to, da je bil cilj kartela zamrznitev tržnih deležev na celotnem trgu dvigal. Kot poudarja Komisija, bi bilo izrecno tajno dogovarjanje na ravni projektov v vrednosti več kot milijon EUR nezdružljivo z agresivno konkurenco pri projektih manjše vrednosti. Poleg tega je, kot izhaja iz točke 241 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki je tožeče stranke niso izpodbijale, družba ThyssenKrupp prav tako izjavila, da so se izjemoma obravnavali tudi manjši projekti. Iz tega sledi, da je treba trditev tožečih strank, v skladu s katero se je kartel v zvezi z dvigali nanašal samo na približno od 20 do 30 % nemškega trga, zavrniti.

51      Poleg tega je treba v zvezi s kartelom v Nemčiji ugotoviti, da čeprav Komisija ni poskusila dokazati natančnih učinkov kršitve (točka 660 obrazložitve izpodbijane odločbe), je vseeno določila nižji izhodiščni znesek, da bi v prid zadevnih podjetij upoštevala možnost, da karteli niso neposredno prizadeli celotnega trga dvigal. Kot je Komisija navedla v točki 664 obrazložitve izpodbijane odločbe, je v odgovor na trditve nekaterih udeleženk v kartelu, v skladu s katerimi se je ta, kar zadeva dvigala, nanašal samo na hitra dvigala, pri določitvi izhodiščnega zneska globe dejansko „upoštevala dejstvo, da dejavnosti kartela morda niso neposredno prizadele celotnega trga dvigal“. Očitno je namreč, da je bil izhodiščni znesek globe za kartel v Nemčiji določen v nižjem znesku, če je izražen kot odstotek skupne velikosti trga, kot zneski, ki so bili uporabljeni za druge kartele, na katere se nanaša izpodbijana odločba (glej točko 55 spodaj).

52      Poleg tega, tudi če je, kar zadeva dvigala, kartel v Nemčiji prizadel samo projekte dvigal v vrednosti več kot milijon EUR, česar tožeče stranke niso dokazale in čemur tudi sicer nasprotujejo nekatere izjave družbe ThyssenKrupp (glej točko 50 zgoraj), bi izhodiščni znesek globe ostal upravičen, tudi če bi ga primerjali z zneski, določenimi za druge kartele. V zvezi s tem je treba poudariti, da je bil zadevni geografski trg, na katerega se je nanašal kartel v Nemčiji, očitno obsežnejši kot geografski trgi, na katere so se nanašali drugi karteli.

53      Poleg tega je treba poudariti, da ima relativna majhnost zadevnega trga proizvodov, tudi ob predpostavki, da je dokazana, manjši pomen glede na vse druge dejavnike, ki dokazujejo težo kršitve in so opisani v točkah od 657 do 671 obrazložitve izpodbijane odločbe ter navedeni v točkah od 38 do 43 zgoraj (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 27. septembra 2006 v zadevi Roquette Frères proti Komisiji, T‑322/01, ZOdl., str. II‑3137, točka 151).

54      Nazadnje, tudi če bi morala Komisija, kadar v isti odločbi ugotovi več zelo resnih kršitev, upoštevati sorazmerje med splošnimi izhodiščnimi zneski in velikostjo posameznih zadevnih trgov, v obravnavanem primeru nič ne kaže na to, da je splošni izhodiščni znesek, določen za kartel v Nemčiji, nesorazmeren v primerjavi s splošnimi izhodiščnimi zneski, določenimi za kartela v Belgiji in na Nizozemskem.

55      Iz preučitve upoštevnih podatkov je namreč razvidno, da je Komisija glede na velikost prizadetih trgov izhodiščne zneske za kršitve v zadevnih državah članicah določila razumno in dosledno, ne da bi pri tem uporabila natančno matematično formulo, k čemur pa nikakor ni bila zavezana (glej točke od 45 do 47 zgoraj). Po eni strani je za očitno najpomembnejši, to je nemški trg, vreden 576 milijonov EUR, določila splošni izhodiščni znesek v višini 70 milijonov EUR. Po drugi strani je za trga, ki mu po pomenu sledita (nizozemski in belgijski) in sta vredna 363 milijonov oziroma 254 milijonov EUR, določila splošni izhodiščni znesek v višini 55 milijonov oziroma 40 milijonov EUR.

56      V teh okoliščinah in ob upoštevanju pavšalne logike, na kateri temelji metodologija iz točke 1(A) smernic iz leta 1998, v skladu s katero Komisiji pri določanju splošnega izhodiščnega zneska globe ni treba upoštevati velikosti prizadetega trga in še manj določiti ta znesek v skladu s fiksnim odstotkom skupnega prometa na trgu (glej v tem smislu v točki 45 zgoraj navedeno sodbo BASF proti Komisiji, točka 134), splošnega izhodiščnega zneska, določenega za kršitev v Nemčiji, ni mogoče šteti za nesorazmernega v primerjavi z izhodiščnimi zneski, določenimi za kršitve v Belgiji in na Nizozemskem.

57      Na drugem mestu, družba Kone v zvezi s težo kršitve na Nizozemskem opozarja, da mora Komisija upoštevati naravo kršitve, njen dejanski vpliv na trg, kjer se to lahko meri, in velikost upoštevnega geografskega trga.

58      Tožeče stranke trdijo, da je Komisija napačno ugotovila, da je bila kršitev na Nizozemskem enake narave kot kršitve, storjene v Belgiji, Nemčiji in Luksemburgu, kar naj bi pomenilo očitno napako pri presoji in kršitev načela enakega obravnavanja. V zvezi s tem navajajo, prvič, da so se v teh državah članicah sporazumi na splošno sprejemali na najvišji vodstveni ravni. Drugič, projekti naj bi se razdeljevali na podlagi prej dogovorjene delitve trga med udeleženkami, cilj tega pa naj bi bila zamrznitev teh tržnih deležev. Tretjič, vodili naj bi se seznami projektov. Poleg tega naj bi udeleženke sprejele skrajne ukrepe za prikritje svojega nezakonitega ravnanja. Četrtič, kršitve v Belgiji in Luksemburgu naj bi se nanašale na vse projekte in/ali pogodbe, v Nemčiji pa na vse projekte nad določeno vrednostjo. Petič, v Belgiji naj bi obstajal mehanizem nadomestil za sektor „storitev“. Nobena od teh okoliščin naj ne bi obstajala v zvezi s kršitvijo na Nizozemskem.

59      Treba je ugotoviti, da te okoliščine, tudi če bi bile dokazane, ne morejo ovreči presoje Komisije iz točke 658 obrazložitve izpodbijane odločbe v zvezi z naravo kršitve, ugotovljene na Nizozemskem. Kršitev, storjena na Nizozemskem, je namreč tako kot kršitve, storjene v Belgiji, Nemčiji in Luksemburgu, vključevala zlasti tajno dogovarjanje med konkurenti o delitvi trgov ali zamrznitvi tržnih deležev z delitvijo projektov prodaje in montaže novih dvigal in/ali tekočih stopnic ter o nekonkuriranju pri vzdrževanju in posodabljanju dvigal in tekočih stopnic (razen v Nemčiji, kjer dejavnost vzdrževanja in posodabljanja ni bila vključena v razprave med članicami kartela). Take horizontalne omejitve so že po naravi med najhujšimi kršitvami člena 81 ES (točka 658 obrazložitve izpodbijane odločbe), kar izrecno izhaja iz točke 1(A) smernic iz leta 1998, v kateri so tovrstne kršitve opredeljene za „zelo resne“.

60      Po mnenju tožečih strank je poleg tega kršitev na Nizozemskem manj vplivala na trg kot karteli v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem. V nasprotju s trditvami Komisije naj bi bilo mogoče izmeriti vpliv na trg v splošnem smislu, tako da bi se vrednost zadevnih projektov primerjala s celotno vrednostjo trga. Poleg tega naj bi družbe Otis, ThyssenKrupp in Kone tržni delež, na katerega je lahko vplivala kršitev, ocenjevale na manj kot 10 %. Podredno družba Kone trdi, da bi Komisija glede na dokaze ter naravo in vpliv kršitve morala kršitev na Nizozemskem opredeliti za „resno“, in ne za „zelo resno“ ter da bi morala posledično znižati osnovni znesek globe za kršitev na Nizozemskem.

61      Na podlagi točke 1(A), prvi odstavek, smernic iz leta 1998 mora Komisija pri presoji resnosti kršitve oceniti dejanski vpliv na trg le, če se zdi, da ga je mogoče meriti (glej v točki 32 zgoraj navedeno sodbo Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 74 in navedena sodna praksa; v točki 46 zgoraj navedeno sodbo Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, točka 143, in sodbo Splošnega sodišča z dne 5. aprila 2006 v zadevi Degussa proti Komisiji, T‑279/02, ZOdl., str. II‑897, točka 216).

62      Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se mora Komisija pri presoji dejanskega vpliva kršitve na trg opirati na konkurenco, ki bi običajno obstajala, če ne bi bilo kršitve (glej v točki 34 zgoraj navedeno sodbo Carbone-Lorraine proti Komisiji, točka 83 in navedena sodna praksa).

63      V obravnavanem primeru je Komisija v točki 660 obrazložitve izpodbijane odločbe navedla, da „ni poskusila dokazati natančnih učinkov kršitve, saj je nemogoče z zadostno gotovostjo opredeliti upoštevne konkurenčne parametre (cena, poslovni pogoji, kakovost, inovacije in drugo), če ne bi bilo kršitev“. Čeprav je Komisija v točki 660 obrazložitve izpodbijane odločbe menila, da je očitno, da so imeli karteli dejanski vpliv že zato, ker so bili uresničeni, in čeprav je v točkah od 661 do 669 obrazložitve izpodbijane odločbe zavrnila trditve zadevnih podjetij, ki so želela dokazati, da so bili učinki zadevnih kartelov omejeni, je treba ugotoviti, da v izpodbijani odločbi pri presoji resnosti kršitev ni nikjer upoštevan njihov morebitni vpliv na trg.

64      Tako je Komisija v točki 671 obrazložitve izpodbijane odločbe pri sklepu glede presoje teže kršitev upoštevala le naravo zadevnih kršitev in njihov geografski obseg. V navedeni točki je namreč ugotovila, da je „glede na naravo kršitev in dejstvo, da je vsaka od njih zajemala ozemlje ene od držav članic (Belgije, Nemčije, Luksemburga oziroma Nizozemske), [treba šteti, da je] vsaka od naslovnic storila eno ali več zelo resnih kršitev člena 81 [ES]“.

65      V zvezi s trditvijo, da je mogoče izmeriti vpliv na trg v splošnem smislu, tako da se vrednost zadevnih projektov primerja s celotno vrednostjo trga, je treba ugotoviti, da tožeče stranke ne pojasnijo, kako bi bilo treba izračunati vpliv na trg. Tožeče stranke se v zvezi s tem v repliki sklicujejo na pojasnila družbe Kone v njenem odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Ne da bi bilo treba odločati o dopustnosti take argumentacije, ki je navedena v prilogi k tožbi, je treba opozoriti, da tožeče stranke navajajo samo omejeni vpliv kartela na trg na Nizozemskem in se v zvezi s tem v bistvu sklicujejo na izjave zadevnih podjetij, v skladu s katerimi se je kartel nanašal na omejeno število projektov. Vendar kot poudarja Komisija, take izjave ne pomenijo, da je bil vpliv kršitve merljiv, saj obseg kartela ni bil znan. Komisija je tako na primer v točki 384 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki je tožeče stranke niso izpodbijale, navedla, da „ni bilo potrebe po razdelitvi vseh projektov na Nizozemskem, ker so morala zadevna podjetja obravnavati le projekte, ki niso bili samodejno dodeljeni enemu od njih zaradi razmerja, vzpostavljenega z obstoječo stranko“. Poleg tega tožeče stranke s svojimi trditvami ne morejo ovreči ugotovitve Komisije iz točke 660 obrazložitve izpodbijane odločbe, v skladu s katero je bilo nemogoče z zadostno gotovostjo opredeliti upoštevne konkurenčne parametre (cena, poslovni pogoji, kakovost, inovacije in drugo), če ne bi bilo kršitev (glej točki 62 in 63 zgoraj).

66      Vsekakor je treba ugotoviti, da trditve tožečih strank ne ovržejo opredelitve kršitve na Nizozemskem za „zelo resne“.

67      Tako je treba navesti, da kršitve, ugotovljene v izpodbijani odločbi, že po naravi spadajo med najresnejše kršitve člena 81 ES, saj so vključevale „tajno dogovarjanje med konkurenti o delitvi trgov ali zamrznitvi tržnih deležev z delitvijo projektov prodaje in montaže novih dvigal in/ali tekočih stopnic ter o nekonkuriranju pri vzdrževanju in posodabljanju dvigal in tekočih stopnic (razen v Nemčiji, kjer dejavnost vzdrževanja in posodabljanja ni bila vključena v razprave med članicami kartela)“ (točka 658 obrazložitve izpodbijane odločbe). V zvezi s tem je v smernicah iz leta 1998 navedeno, da so „zelo resne“ kršitve navadno horizontalne omejitve, kot so cenovni karteli in kvote o delitvah trga ali druga ravnanja, ki ogrožajo pravilno delovanje notranjega trga. Take kršitve so tudi med primeri omejevalnih sporazumov, ki so v členu 81(1)(c) ES izrecno navedeni kot nezdružljivi s skupnim trgom. Taki omejevalni sporazumi poleg resnega izkrivljanja konkurence, ki ga povzročajo, ker udeležence sporazumov zavezujejo k upoštevanju ločenih trgov, pogosto razmejenih z državnimi mejami, povzročajo tudi izolacijo teh trgov, kar je v nasprotju z glavnim ciljem Pogodbe ES o povezovanju trga Skupnosti. Zato so v sodni praksi take kršitve, še posebno pri horizontalnih omejevalnih sporazumih, opredeljene za „posebej resne“ ali „očitne“ kršitve (sodbe Splošnega sodišča z dne 6. aprila 1995 v zadevi Tréfilunion proti Komisiji, T‑148/89, Recueil, str. II‑1063, točka 109; z dne 15. septembra 1998 v združenih zadevah European Night Services in drugi proti Komisiji, T‑374/94, T‑375/94, T‑384/94 in T-388/94, Recueil, str. II‑3141, točka 136; in z dne 18. julija 2005 v zadevi Scandinavian Airlines System proti Komisiji, T‑241/01, ZOdl., str. II‑2917, točka 85).

68      Poleg tega iz ustaljene sodne prakse izhaja, da učinek protikonkurenčnega ravnanja pri presoji teže kršitve ni odločilno merilo. Elementi, ki zadevajo namernost nekega ravnanja, so lahko pomembnejši kot tisti, ki zadevajo njegove učinke, predvsem če gre za kršitve, ki so resne že po naravi, kot je razdelitev trgov (sodba Sodišča z dne 2. oktobra 2003 v zadevi Thyssen Stahl proti Komisiji, C‑194/99 P, Recueil, str. I‑10821, točka 118; v točki 32 zgoraj navedena sodba Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 96; sodba Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2001 v združenih zadevah Krupp Thyssen Stainless in Acciai speciali Terni proti Komisiji, T‑45/98 in T‑47/98, Recueil, str. II‑3757, točka 199; in v točki 61 zgoraj navedena sodba Degussa proti Komisiji, točka 251).

69      Tako ima narava kršitve odločilno vlogo zlasti pri opredeljevanju „zelo resnih“ kršitev. Iz opisa zelo resnih kršitev v smernicah iz leta 1998 izhaja, da so lahko sporazumi ali usklajena ravnanja, katerih namen je, kot v obravnavanem primeru, zlasti razdelitev trgov, že zaradi svoje narave opredeljeni za „zelo resni“, ne da bi bilo treba taka ravnanja opredeliti na podlagi posebnega vpliva ali posebne geografske razsežnosti (glej v tem smislu v točki 32 zgoraj navedeno sodbo Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 75, in sodbo Sodišča z dne 24. septembra 2009 v združenih zadevah Erste Bank der österreichischen Sparkassen proti Komisiji, C‑125/07 P, C‑133/07 P, C‑135/07 P in C‑137/07 P, ZOdl., str. I‑8681, točka 103). To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da so v opisu resnih kršitev izrecno navedeni vpliv na trg in učinki na obsežna območja skupnega trga, medtem ko v opisu zelo resnih kršitev ni navedena nobena zahteva niti po dejanskem vplivu na trg niti po učinkih na neko geografsko območje (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 8. oktobra 2008 v zadevi Schunk in Schunk Kohlenstoff-Technik proti Komisiji, T‑69/04, ZOdl., str. II‑2567, točka 171 in navedena sodna praksa).

70      Komisija je torej upravičeno menila, da je bila kršitev na Nizozemskem glede na namen po naravi zelo resna.

71      Glede na vse navedeno je treba ta tožbeni razlog zavrniti.

 Tožbeni razlog kršitve obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 ter kršitve načel varstva legitimnih pričakovanj, enakega obravnavanja in pravice do obrambe

72      Tožeče stranke opozarjajo, da so vložile vloge za priznanje imunitete ali znižanje globe na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Vendar naj bi Komisija pri presoji kakovosti in koristnosti njihovega sodelovanja kršila določbe tega obvestila. Po mnenju tožečih strank je Komisija kršila tudi njihova legitimna pričakovanja in njihovo pravico do obrambe. Nazadnje tožeče stranke trdijo, da je Komisija kršila načelo enakega obravnavanja pri presoji znižanja globe na podlagi navedenega obvestila.

 Obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002

73      Treba je opozoriti, da je Komisija v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 opredelila pogoje, pod katerimi so lahko podjetja, ki sodelujejo z njo med preiskavo, katere namen je dokazati omejevalni sporazum, oproščena globe ali upravičena do znižanja globe, ki bi jo sicer morala plačati.

74      V obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 je v odstavku 8 pod naslovom A najprej določeno:

„Komisija bo podjetju odobrila imuniteto pred sleherno globo, ki bi mu bila sicer naložena, če:

(a)      podjetje prvo predloži dokaz, ki po mnenju Komisije lahko omogoči, da Komisija sprejme sklep o izvedbi preiskave v smislu člena 14(3) Uredbe št. 17 v zvezi z domnevnim kartelom, ki vpliva na Skupnost; ali

(b)      podjetje prvo predloži dokaz, ki po mnenju Komisije lahko omogoči, da [ugotovi] kršitev člena 81 ES v zvezi z domnevnim kartelom, ki vpliva na Skupnost.“

75      Nato je v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 v odstavku 20 pod naslovom B določeno, da so lahko „[p]odjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev [za imuniteto pred globo iz naslova] A zgoraj, […] upravičena do pravice do zmanjšanja [znižanja] sleherne globe, ki bi jim bile sicer naložene“, v odstavku 21 pa še, da mora podjetje „[d]a bi bilo […] do tega upravičeno, […] Komisiji zagotoviti dokaze o domnevni kršitvi, ki [pomenijo] znatno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih Komisija že ima, in mora prekiniti svoje sodelovanje v kršitvi, na katero se sumi, najkasneje ob času, ko predloži dokaze“.

76      Pojem dodane vrednosti je pojasnjen v odstavku 22 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002:

„Koncept [pojem] ,dodane vrednosti‘ se nanaša na obseg, v katerem zagotovljeni dokazi okrepijo, po svoji naravi in/ali stopnji podrobnosti, možnost Komisije, da dokaže zadevna dejstva. Pri tej oceni bo Komisija na splošno menila, da imajo pisni dokazi, ki izvirajo iz časovnega obdobja, na kater[o] se nanašajo dejstva, večjo vrednost kot naknadno ugotovljeni dokazi. Podobno se šteje, da imajo dokazi, ki so neposredno povezani z zadevnimi dejstvi, na splošno večjo vrednost kot tisti, ki so z njimi samo posredno povezani.“

77      V odstavku 23(b), prvi pododstavek, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 je za znižanje glob določena razvrstitev v tri kategorije:

„ –      prvo podjetje, ki izpolni pogoje iz [odstavka] 21: [od] 30[-] [do] 50[-odstotno] zmanjšanje [znižanje],

–      drugo podjetje, ki izpolni pogoje iz [odstavka] 21: [od] 20[-] [do] 30[-odstotno] zmanjšanje [znižanje],

–      nadaljnja podjetja, ki izpolnijo pogoje iz [odstavka] 21: do 20[-odstotno] zmanjšanje [znižanje].“

78      V odstavku 23(b), drugi pododstavek, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 je določeno:

„Da bi Komisija določila raven zmanjšanja [znižanja] znotraj vsakega od teh razredov, bo upoštevala čas, ob katerem so bili predloženi dokazi, ki izpolnjujejo pogoj iz [odstavka] 21, in stopnjo, do katere ti [pomenijo] dodano vrednost. Prav tako lahko upošteva obseg in trajnost sodelovanja podjetja po datumu predložitve.“

79      Nazadnje je v odstavku 23(b), zadnji pododstavek, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 še določeno:

„[Č]e podjetje zagotovi dokaze, ki se nanašajo na dejstva, za katera Komisija prej ni vedela in ki se neposredno nanašajo na težo ali trajanje domnevnega kartela, Komisija teh elementov ne bo upoštevala pri določanju globe, ki naj se naloži podjetju, ki je te dokaze zagotovilo.“

 Polje proste presoje Komisije in nadzor, ki ga izvajajo sodišča Unije

80      Opozoriti je treba, da člen 23(2) Uredbe št. 1/2003, ki je pravna podlaga za nalaganje glob v primeru kršitev pravil konkurenčnega prava Unije, Komisiji omogoča polje proste presoje pri določanju glob (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 21. oktobra 1997 v zadevi Deutsche Bahn proti Komisiji, T‑229/94, Recueil, str. II‑1689, točka 127), ki je zlasti odvisna od njene splošne politike na področju konkurence (sodba Sodišča z dne 7. junija 1983 v združenih zadevah Musique Diffusion française in drugi proti Komisiji, od 100/80 do 103/80, Recueil, str. 1825, točki 105 in 109). V tem okviru je Komisija za zagotovitev preglednosti in objektivnosti odločb na področju glob leta 2002 sprejela in objavila obvestilo o ugodni obravnavi. Gre za akt, ki je namenjen pojasnitvi – ob spoštovanju hierarhično višjih pravnih aktov – meril, ki jih Komisija namerava uporabiti v okviru izvajanja svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. Iz tega izhaja samoomejevanje te pravice (glej po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 30. aprila 1998 v zadevi Vlaams Gewest proti Komisiji, T‑214/95, Recueil, str. II‑717, točka 89), ker se mora Komisija podrediti pravilom, ki si jih je naložila (glej po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 12. decembra 1996 v zadevi AIUFFASS in AKT proti Komisiji, T‑380/94, Recueil, str. II‑2169, točka 57).

81      Vendar samoomejevanje pooblastila Komisije za odločanje po prostem preudarku, ki izhaja iz sprejetja obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ni nezdružljivo z ohranitvijo večjega polja proste presoje Komisije (glej po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 14. decembra 2006 v združenih zadevah Raiffeisen Zentralbank Österreich in drugi proti Komisiji, od T‑259/02 do T‑264/02 in T‑271/02, ZOdl., str. II‑5169, točka 224).

82      Obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002 namreč vsebuje različne elemente prožnosti, ki Komisiji omogočajo, da svoje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku izvršuje v skladu z določbami člena 23 Uredbe št. 1/2003, kot jih razlaga Sodišče (glej po analogiji v točki 81 zgoraj navedeno sodbo Raiffeisen Zentralbank Österreich in drugi proti Komisiji, točka 224).

83      Zato je treba opozoriti, da ima Komisija široko polje proste presoje, kadar presoja, ali dokazi, ki jih predloži podjetje, ki želi, da se zanj uporabijo ugodnosti iz obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, pomenijo znatno dodano vrednost v smislu odstavka 21 zadevnega obvestila (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 10. maja 2007 v zadevi SGL Carbon proti Komisiji, C‑328/05 P, ZOdl., str. I‑3921, točka 88, in sodbo Splošnega sodišča z dne 18. junija 2008 v zadevi Hoechst proti Komisiji, T‑410/03, ZOdl., str. II‑881, točka 555). V zvezi z odstavkom 8(a) in (b) navedenega obvestila je treba ugotoviti, da široko polje proste presoje izhaja iz besedila te določbe, ki se izrecno sklicuje na predložitev dokazov, ki „po mnenju Komisije“ lahko omogočijo sprejetje sklepa o izvedbi preiskave oziroma ugotovitev kršitve. Za presojo kakovosti in koristnosti sodelovanja, ki ga ponudi podjetje, je namreč potrebna celovita presoja dejstev (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo SGL Carbon proti Komisiji, točka 81, in v točki 34 zgoraj navedeno sodbo Carbone-Lorraine proti Komisiji, točka 271).

84      Komisija ima po tem, ko ugotovi, da dokazi pomenijo znatno dodano vrednost v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, polje proste presoje pri določanju natančne ravni znižanja globe, ki naj se prizna zadevnemu podjetju. V prvem pododstavku odstavka 23(b) tega obvestila so namreč določeni razredi za znižanje globe za različne kategorije obravnavanih podjetij, medtem ko so v drugem pododstavku tega odstavka določena merila, ki jih mora Komisija upoštevati pri določanju ravni znižanja v posameznih razredih.

85      Splošno sodišče lahko glede na polje proste presoje, ki se priznava Komisiji pri presoji sodelovanja podjetja na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, razveljavi le očitno prekoračitev tega polja (glej v tem smislu v točki 83 zgoraj navedeno sodbo SGL Carbon proti Komisiji, točke 81, 88 in 89, ter v točki 83 zgoraj navedeno sodbo z dne 18. junija 2008 v zadevi Hoechst proti Komisiji, točka 555).

 Sodelovanje družbe Kone pri dokazovanju kršitve v Nemčiji

86      Družbi Kone, ki je bila prvo podjetje, ki je 12. februarja 2004 vložilo vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi s kartelom v Nemčiji (točka 105 obrazložitve izpodbijane odločbe), ni bila priznana imuniteta pred globami na podlagi odstavka 8 tega obvestila (točka 790 obrazložitve izpodbijane odločbe).

87      Komisija je v točkah od 783 do 786 obrazložitve izpodbijane odločbe menila, da se odstavek 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 ne uporablja, ker je na podlagi informacij, ki jih je zagotovila tretja oseba obveščevalka, preiskavo v Nemčiji lahko izvedla že 28. januarja 2004.

88      Uporaba odstavka 8(b) navedenega obvestila je bila izključena tudi iz razlogov, predstavljenih v točkah od 787 do 789 obrazložitve izpodbijane odločbe:

„787               Komisija bo odobrila imuniteto na podlagi [odstavka] 8(b) obvestila o ugodni obravnavi [iz leta 2002], če bo podjetje prvo predložilo dokaz, ki po mnenju Komisije lahko omogoči, da ugotovi kršitev člena 81 [ES] v zvezi z domnevnim kartelom, kar pomeni, da Komisija predhodno ni imela dovolj dokazov za ugotovitev kršitve člena 81 [ES] in da nobenemu podjetju ni bila priznana pogojna imuniteta pred globami na podlagi [odstavka] 8(a).

788      Stališča družbe Kone v okviru njene vloge [na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002] so dvoumna in ne temeljijo na nobenih drugih dokazih kot na lastnih pisnih izjavah na podlagi spomina. Kone priznava, da [zaupno]. V obravnavanem primeru je Komisija že imela informacije o domnevni kršitvi, ki jih je pridobila iz drugih virov, kot so stališča tretjih oseb in preiskave. Na podlagi teh informacij je bila določena glavna usmeritev zadeve v okviru upravnega postopka, ki ga je Komisija začela na svojo pobudo. V takih okoliščinah bi moralo torej podjetje, ki želi pridobiti imuniteto na podlagi [odstavka] 8(b) obvestila o ugodni obravnavi [iz leta 2002], Komisiji predložiti informacije, ki bi ji omogočile precej skrajšati njeno preiskavo.

789      Stališča družbe Kone v zvezi z Nemčijo vsebujejo manj natančne opise dejavnosti kartela kot njena stališča v zvezi z Belgijo in Luksemburgom ter niso podprta z obremenilnimi listinskimi dokazi (razen z lastnimi izjavami). Zato družba Kone ne more trditi, da so bila njena stališča v zvezi z Belgijo in Luksemburgom na eni strani in v zvezi z Nemčijo na drugi strani ,enake kakovosti‘.“

89      Vendar je bilo družbi Kone priznano 50-odstotno znižanje globe na podlagi odstavka 23(b), prvi pododstavek, prva alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 za njeno sodelovanje v zvezi s kartelom v Nemčiji (točka 793 obrazložitve izpodbijane odločbe).

90      Tožeče stranke trdijo, na prvem mestu, da je družba Kone v zvezi s kršitvijo v Nemčiji izpolnjevala pogoje za priznanje imunitete na podlagi odstavka 8(b) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ker se je Komisija v izpodbijani odločbi oprla na stališča družbe Kone z dne 12. in 18. februarja 2004, da bi dokazala vse sestavne elemente kršitve. Vztrajajo pri dejstvu, da Komisija v času, ko je družba Kone vložila vlogo na podlagi tega obvestila, še ni imela zadostnih dokazov, da bi dokazala kršitev v Nemčiji, in da je bila družba Kone prvo podjetje, ki je predložilo informacije o tej kršitvi.

91      Opozoriti je treba, da je eden od pogojev za priznanje imunitete na podlagi odstavka 8(b) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 ta, da podjetje prvo predloži dokaz, ki po mnenju Komisije lahko omogoči, da ugotovi kršitev člena 81 ES v zvezi z domnevnim kartelom, ki vpliva na Skupnost.

92      Treba je navesti, da je Komisija v času, ko je družba Kone vložila vlogo v zvezi z Nemčijo, to je 12. februarja 2004, na podlagi informacij, ki jih je takrat imela, že domnevala o obstoju kartela v Nemčiji v sektorju dvigal in tekočih stopnic. Na podlagi informacij, ki ji jih je predložila tretja oseba obveščevalka, je namreč 28. januarja 2004 že opravila preiskave v prostorih družbe ThyssenKrupp in nekaterih njenih hčerinskih družb v Nemčiji (točka 104 obrazložitve izpodbijane odločbe).

93      Res je, da ni sporno, da Komisija v času, ko je družba Kone vložila vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, še ni imela zadostnih dokazov za ugotovitev kršitve v Nemčiji in da je bila družba Kone prvo podjetje, ki je vložilo tako vlogo v zvezi z navedeno kršitvijo (točka 105 obrazložitve izpodbijane odločbe).

94      Vendar v nasprotju s trditvami tožečih strank te okoliščine kot take ne zadostujejo, da bi podjetje lahko zahtevalo imuniteto pred globami na podlagi odstavka 8(b) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Za priznanje imunitete pred globami na podlagi te določbe je namreč odločilna kakovost sodelovanja podjetja, kot je Kone. Ne zadostuje namreč to, da je družba Kone predložila informacije in dokaze, ki so omogočili dejanski pregon kršitve. Čeprav res ni nujno, da predloženi dokazi zadostujejo za dokaz kršitve v celoti ali njenih najmanjših podrobnosti, morajo ti vseeno biti tako zadostni in natančni ter imeti tako dokazno vrednost, da lahko Komisija ugotovi kršitev člena 81 ES.

95      Glede na polje proste presoje, ki se priznava Komisiji pri presoji sodelovanja podjetja na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, je treba v obravnavani zadevi preučiti, ali je Komisija očitno prekoračila to polje proste presoje, ko je menila, da na podlagi dokazov, ki jih je predložila družba Kone, ne more ugotoviti kršitve člena 81 ES v zvezi s kartelom v Nemčiji (glej v tem smislu v točki 83 zgoraj navedeno sodbo z dne 18. junija 2008 v zadevi Hoechst proti Komisiji, točka 555).

96      Prvič, treba je opozoriti, da so dokazi, ki jih je družba Kone predložila v okviru vloge na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi z Nemčijo, vključeni v njena stališča z dne 12. februarja 2004, ki so bila dopolnjena in popravljena s stališči z dne 18. februarja 2004. Stališčem z dne 12. februarja 2004 sta priloženi izjavi vodij družbe Kone, pri čemer ena vsebuje opis kartela v Nemčiji na trgu dvigal [zaupno], druga pa opis kartela v Nemčiji na trgu tekočih stopnic [zaupno].

97      Priloga k stališčem družbe Kone z dne 12. in 18. februarja 2004 vsebuje nekaj listinskih dokazov. Družba Kone je poleg dokumentov, ki so jih vodje družbe Kone pripravili po spominu za vlogo na podlagi istega obvestila ter v katerih so navedeni datumi in kraji nekaterih sestankov v okviru kartela [zaupno] in projekti, o katerih so na teh sestankih razpravljali [zaupno], stališčem z dne 12. februarja 2004 priložila telefaks družbe Schindler [zaupno] ter nedatirane sezname projektov [zaupno]. Stališčem z dne 18. februarja 2004 so bili priloženi tudi računi za hotel [zaupno].

98      Drugič, glede vrednosti predloženih dokazov je treba ugotoviti, da so, kar zadeva stališča z dne 12. februarja 2004, vodje družbe Kone izjave pripravili po spominu. Ni torej mogoče izključiti, da vsebujejo netočnosti. Poleg tega družba Kone v stališčih z dne 18. februarja 2004 navaja, da ni mogoče v celoti jamčiti za točnost nekaterih od teh stališč.

99      Vsekakor enostranske izjave podjetja ne morejo zadostovati za ugotovitev kršitve, če niso podprte z natančnimi in skladnimi listinskimi dokazi. Nujno je namreč, da Komisija v odločbi navede natančne in skladne dokaze za utemeljitev trdnega prepričanja, da je bila kršitev storjena (sodba Sodišča z dne 28. marca 1984 v združenih zadevah Compagnie royale asturienne des mines in Rheinzink proti Komisiji, 29/83 in 30/83, Recueil, str. 1679, točka 20; ter sodbi Splošnega sodišča z dne 12. septembra 2007 v zadevi Coats Holdings in Coats proti Komisiji, T‑36/05, neobjavljena v ZOdl., točka 71; in z dne 9. julija 2009 v zadevi Peugeot in Peugeot Nederland proti Komisiji, T‑450/05, ZOdl., str. II‑2533, točka 75).

100    Kar zadeva dokaze, priložene stališčem z dne 12. in 18. februarja 2004, je treba ugotoviti, da je njihova dokazna vrednost omejena, ker jih je družba Kone bodisi pripravila za vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 in niso iz obdobja kršitve [zaupno] bodisi sami po sebi niso taki, da bi Komisiji omogočili ugotovitev kršitve člena 81 ES [zaupno]. Seznami projektov, ki so bili priloženi stališčem z dne 12. februarja 2004 [zaupno] in poleg tega niso datirani, nimajo brez pojasnil družbe Kone v njenih stališčih nikakršne lastne vrednosti pri dokazovanju kartela v Nemčiji, ker ne vsebujejo ničesar, kar bi kazalo, da so bili navedeni projekti nezakonito razdeljeni med konkurente. Enako velja za račune za hotel, priložene stališčem z dne 18. februarja 2004 [zaupno], ki potrjujejo samo prisotnost vodij družbe Kone v hotelu v danem trenutku in rezervacijo sejne dvorane, ne vsebujejo pa ničesar, kar bi kazalo na protikonkurenčno ravnanje v sektorju dvigal in tekočih stopnic.

101    Edini dokaz, priložen stališčem družbe Kone, ki kaže na protikonkurenčno ravnanje, je telefaks družbe Schindler [zaupno]. Vendar čeprav se je Komisija v točki 283 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah sklicevala na ta telefaks, je vrednost tega dokaza pri ugotavljanju kršitve v Nemčiji omejena, ker ni sporno, da družba Schindler takrat ni bila več članica kartela v Nemčiji (glej člen 1(2) izpodbijane odločbe).

102    Iz zgornje analize izhaja, da enostranske izjave družbe Kone, vključene v njena stališča z dne 12. in 18. februarja 2004, niso bile podprte z natančnimi in skladnimi listinskimi dokazi.

103    V teh okoliščinah in tudi ob predpostavki, da v nasprotju s trditvami Komisije v točki 788 obrazložitve izpodbijane odločbe stališča družbe Kone niso bila dvoumna in so bila podprta z dokazi, Komisija ni očitno prekoračila svojega polja proste presoje, ko je odločila, da ta stališča ne zadostujejo za ugotovitev kršitve člena 81 ES v Nemčiji. Zato je Komisija družbi Kone upravičeno zavrnila priznanje imunitete pred globami na podlagi odstavka 8(b) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

104    Te ugotovitve ni mogoče ovreči niti z dejstvom, da izpodbijana odločba vsebuje številna sklicevanja na stališča družbe Kone, niti z dejstvom, da informacije, ki so jih predložile druge udeleženke ali so bile zbrane med preiskavami leta 2004 in so bile prav tako navedene v izpodbijani odločbi, potrjujejo vsebino stališč, ki jih je prej predložila družba Kone.

105    Po eni strani namreč sklicevanja v izpodbijani odločbi na stališča družbe Kone nikakor ne pomenijo, da so bila ta tako zadostna in natančna ter imela tako dokazno vrednost, da je lahko Komisija ugotovila kršitev v Nemčiji. Po drugi strani tudi sklicevanje na druge „potrdilne“ dokaze v točkah od 209 do 288 obrazložitve izpodbijane odločbe ne pomeni, da so bila stališča družbe Kone z dne 12. in 18. februarja 2004 tako zadostna in natančna ter imela tako dokazno vrednost. Nasprotno, Komisija je morala navesti druge dokaze v izpodbijani odločbi, ker se ni mogla opreti izključno na enostranske izjave družbe Kone, ki niso bili podprte z natančnimi in skladnimi listinskimi dokazi, da bi ugotovila navedeno kršitev (glej točko 99 zgoraj).

106    Tožeče stranke poleg tega trdijo, da so imeli dokazi, ki jih je družba Kone predložila v zvezi s kartelom v Nemčiji, enako vrednost kot informacije, na podlagi katerih je družba Kone dobila imuniteto na podlagi odstavka 8(b) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 za kršitev v Belgiji in Luksemburgu.

107    Ne da bi bilo treba odločati o dopustnosti trditev tožečih strank, ki se v bistvu sklicujejo na dokumente, priložene tožbi, je treba ugotoviti, da je Komisija, kot je bilo navedeno v točki 103 zgoraj, družbi Kone upravičeno zavrnila imuniteto pred globami na podlagi odstavka 8(b) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Poleg tega tožeče stranke niso dokazale, da je Komisija očitno prekoračila svoje polje proste presoje, ko je družbi Kone odobrila imuniteto v zvezi z Belgijo in Luksemburgom in ji jo zavrnila v zvezi z Nemčijo.

108    Iz primerjave vlog družbe Kone za, po eni strani, Belgijo in Luksemburg ter, po drugi strani, Nemčijo je namreč razvidno, da sta bili narava in natančnost predloženih informacij različni. Prvič, vlogi družbe Kone na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 za Belgijo in Luksemburg sta bili podrobnejši kot vloga za Nemčijo, kar zadeva informacije o sestankih, ki so potekali v okviru kartela (imena udeleženk, datumi, ure, namen, dnevni red). Drugič, družba Kone je svoje izjave v zvezi s karteloma v Belgiji in Luksemburgu podprla z natančnimi in skladnimi listinskimi dokazi. Tako je za Belgijo in Luksemburg predložila popolne in podrobne sezname projektov, ki so bili razdeljeni članicam kartela in so zajemali celotno obdobje kršitve v teh državah, ter dokumente iz zadevnega obdobja, ki pomenijo dokaze o tajnem dogovarjanju.

109    Iz zgoraj navedenega sledi, da je treba vse očitke tožečih strank v zvezi z zavrnitvijo Komisije, da družbi Kone odobri imuniteto pred globami na podlagi odstavka 8(b) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, zavrniti.

110    Na drugem mestu, tožeče stranke menijo, da je družba Kone vsekakor predložila dokaze, na podlagi katerih je Komisija lahko sprejela sklep o izvedbi preiskave, in da bi ji zato morala biti priznana imuniteta na podlagi odstavka 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

111    V zvezi s tem je treba opozoriti, da Komisija v skladu z odstavkom 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 imuniteto prizna podjetju, ki prvo predloži dokaze, ki ji po njenem mnenju lahko omogočijo, da sprejme sklep o izvedbi preiskave v zvezi z domnevnim kartelom, ki vpliva na Skupnost. Kot poudarja Komisija in kot je razvidno iz točke 6 tega obvestila, je cilj te določbe olajšati odkrivanje kršitev, s katerimi Komisija ni seznanjena in ki bi brez dokazov, ki jih predloži zadevno podjetje, ostale skrite. Tako je „namen [odstavka] 8(a) obvestila o ugodni obravnavi [iz leta 2002] nagraditi prispevke, ki omogočajo odkritje obstoja kartela, in ne nagraditi podporo dodatnim ukrepom v tekoči preiskavi v obliki drugega, bolj osredotočenega pregleda“ (točka 786 obrazložitve izpodbijane odločbe).

112    Prvič, v obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je Komisija v času, ko ji je družba Kone poslala svojo vlogo v zvezi z Nemčijo, to je 12. februarja 2004, že 28. januarja 2004 izvedla preiskave, zlasti v Nemčiji, v zvezi s kartelom o razdelitvi trgov v sektorju dvigal in tekočih stopnic, potem ko jo je o obstoju kartela v tem sektorju obvestila tretja oseba obveščevalka (točke 91, 104, 105 in 783 obrazložitve izpodbijane odločbe).

113    Ker družba Kone Komisiji ni omogočila odkritja kartela v Nemčiji, ne more zahtevati imunitete pred globami v skladu z odstavkom 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. V teh okoliščinah je trditev družbe Kone, da je imela pravico do imunitete pred globami, ker je njena vloga Komisiji omogočila uspešno organizacijo novih preiskav v Nemčiji marca 2004, neupoštevna. Kot namreč poudarja Komisija (glej točko 111 zgoraj), namen odstavka 8(a) navedenega obvestila ni „nagraditi podporo dodatnim ukrepom v tekoči preiskavi v obliki drugega, bolj osredotočenega pregleda“.

114    Vsekakor je treba poudariti, da družba Kone nikoli ni zaprosila za imuniteto na podlagi navedenega odstavka, saj je bila njena vloga v zvezi z Nemčijo dodatek k njeni vlogi na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi z Belgijo in Luksemburgom, ki je bil v celoti sestavni del te vloge, in je izrecno temeljila na odstavku 8(b) navedenega obvestila. Poleg tega družba Kone ne izpodbija, da je imuniteto na podlagi odstavka 8(a) tega obvestila na sestankih s Komisijo zahtevala šele več kot eno leto po vložitvi svoje vloge in približno devet mesecev po tem, ko jo je Komisija z dopisom z dne 29. junija 2004 obvestila o tem, da njena vloga ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 8(b) navedenega obvestila.

115    Drugič, treba je zavrniti trditev tožečih strank, da so bile s stališči družbe Kone z dne 12. in 18. februarja 2004 Komisiji predložene informacije o drugi kršitvi, ki se je razlikovala od kršitve, ki je bila predmet preiskav januarja 2004, to je o kartelu v sektorju dvigal in tekočih stopnic v Nemčiji, ki se je nanašal na projekte, ocenjene na več kot milijon EUR, in ne, kot naj bi izhajalo iz odločb o pregledih, kartelu vsaj evropske razsežnosti, ki se je nanašal na celotni trg dvigal in tekočih stopnic.

116    Res je, da iz odločb o pregledih izhaja, da je Komisija ob njihovem sprejetju menila, da je omejevalni sporazum o razdelitvi trgov v sektorju dvigal in tekočih stopnic zajemal najmanj vsako državo članico Unije. Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da mora Komisija v zvezi s sklepi o izvedbi preiskave jasno navesti domneve, ki jih namerava preveriti (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 21. septembra 1989 v zadevi Hoechst proti Komisiji, 46/87 in 227/88, Recueil, str. 2859, točka 41). Vendar ni nujno, da sklep o preiskavi vsebuje natančno razmejitev zadevnega trga, točno pravno opredelitev domnevnih kršitev in navedbo obdobja, v katerem naj bi bile te kršitve storjene (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 17. oktobra 1989 v zadevi Dow Benelux proti Komisiji, 85/87, Recueil, str. 3137, točka 10).

117    Treba je ugotoviti, da je Komisija v času, ko ji je družba Kone poslala svojo vlogo, to je februarja 2004, že prejela informacije o omejevalnem sporazumu o razdelitvi trgov v sektorju dvigal in tekočih stopnic, ki „vpliva na Skupnost“ v smislu odstavka 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Poleg tega je iz odločb o pregledu jasno razvidno, da se preiskave nanašajo posebno na dejavnosti zadevnih podjetij na potencialnem trgu prodaje in montaže dvigal in tekočih stopnic ter na potencialnem trgu poprodajnih storitev in vzdrževanja teh proizvodov ter da je bila Komisija obveščena, da se vodstveni delavci štirih članic domnevnega kartela sestanejo vsako leto, da bi določili deleže vsake od članic vsaj v vsaki državi članici Unije. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je imela, že januarja 2004 menila, da ta kartel vpliva na nemški trg, zaradi česar je 28. januarja 2004 v Nemčiji organizirala preiskave. V zvezi s tem trditvi družbe Kone, da so bili prostori družbe ThyssenKrupp v Nemčiji pregledani samo zato, ker je bil tam sedež te družbe, nasprotuje dejstvo, da je Komisija 29. januarja 2004 preiskala tudi prostore hčerinskih družb skupine ThyssenKrupp, ki so bile dejavne na nemškem trgu (točka 104 obrazložitve izpodbijane odločbe).

118    V teh okoliščinah tožeče stranke ne morejo trditi, da kršitev, glede katere so bile marca 2004 v istem sektorju opravljene preiskave v Nemčiji, pomeni drugačno kršitev od kršitve, ki je bila predmet preiskav januarja 2004.

119    Iz vsega navedenega sledi, da družba Kone v času, ko je Komisiji poslala svojo vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ni bila več upravičena zahtevati imuniteto pred globami na podlagi odstavka 8(a) tega obvestila v zvezi s svojim sodelovanjem v kartelu v Nemčiji.

120    Na tretjem mestu, tožeče stranke trdijo, da bi Komisija morala družbi Kone globo v celoti znižati na podlagi odstavka 23(b), zadnji pododstavek, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ker Komisija ni bila seznanjena z nobenim dejstvom v zvezi s kartelom v Nemčiji, preden je družba Kone vložila svojo vlogo za ugodno obravnavo.

121    Zadevna določba določa, da „če podjetje zagotovi dokaze, ki se nanašajo na dejstva, za katera Komisija prej ni vedela in ki se neposredno nanašajo na težo ali trajanje domnevnega kartela, Komisija teh elementov ne bo upoštevala pri določanju globe, ki naj se naloži podjetju, ki je te dokaze zagotovilo“.

122    V obravnavani zadevi ni sporno, da je Komisija v času, ko ji je družba Kone 12. februarja 2004 poslala svojo vlogo v zvezi z Nemčijo, že prejela informacije v zvezi z omejevalnim sporazumom o razdelitvi trgov v sektorju dvigal in tekočih stopnic v Uniji ter da se je ta omejevalni sporazum nanašal na nemški trg. Tako je Komisija na podlagi informacij, ki jih je že imela, organizirala preiskave v Nemčiji približno dva tedna pred prejetjem vloge družbe Kone.

123    Tudi če je sodelovanje družbe Kone pomenilo znatno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih je Komisija že imela, zaradi česar je Komisija družbi Kone odobrila največje, 50-odstotno znižanje globe, določeno v odstavku 23(b), prvi pododstavek, prva alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 (točki 792 in 793 obrazložitve izpodbijane odločbe), je Komisija lahko v točki 791 obrazložitve izpodbijane odločbe upravičeno menila, da to podjetje ne more zahtevati dodatnega znižanja globe na podlagi odstavka 23(b), zadnja alinea, navedenega obvestila.

124    V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila vloga družbe Kone sestavljena iz enostranskih izjav, pripravljenih po spominu, ki jim niso bili priloženi natančni in skladni listinski dokazi o kršitvi (glej točke od 96 do 109 zgoraj). V teh okoliščinah vloga družbe Kone v zvezi z Nemčijo ni vsebovala dokazov, ki bi neposredno vplivali na opredeljive elemente teže ali trajanja kršitve, ampak predvsem izjave, ki bi jih bilo treba potrditi z drugimi dokazi, ki jih je Komisija zbrala pozneje med svojo preiskavo.

125    Očitek v zvezi z neuporabo odstavka 23(b), zadnja alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 je torej treba prav tako zavrniti.

126    Na četrtem mestu, tožeče stranke trdijo, da je Komisija s tem, ko je družbi Kone zavrnila priznanje imunitete na podlagi odstavka 8 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ne da bi jo nemudoma obvestila, da ta imuniteta ni več na voljo, kršila legitimno pričakovanje družbe Kone. Pravica do obveščenosti naj bi bila del temeljnega procesnega varstva pravice zoper samoobtožbo, kar naj bi bilo potrjeno s pravico vlagatelja na podlagi odstavka 17 navedenega obvestila, da umakne vlogo in dokaze, razkrite v podporo vlogi, ko ga Komisija obvesti, da mu imuniteta ne more biti priznana.

127    Treba je opozoriti, da, kot je navedeno v odstavku 29 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, to obvestilo ustvarja upravičena pričakovanja, na katera se opirajo podjetja, ki želijo Komisijo obvestiti o obstoju omejevalnega sporazuma. Glede na legitimna pričakovanja, ki so jih podjetja, ki želijo sodelovati s Komisijo, lahko razbrala iz tega obvestila, je Komisija torej dolžna slediti obvestilu, kadar v okviru določitve zneska globe, naložene družbi Kone, presoja njeno sodelovanje (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 20. marca 2002 v zadevi HFB in drugi proti Komisiji, T‑9/99, Recueil, str. II‑1487, točka 608; in z dne 15. marca 2006 v zadevi Daiichi Pharmaceutical proti Komisiji, T‑26/02, ZOdl., str. II‑713, točka 147).

128    V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da je v zvezi s kršitvijo v Nemčiji družba Kone Komisiji poslala vlogo 12. februarja 2004 in jo dopolnila 18. februarja 2004. Poleg tega ni sporno, da je Komisija 29. junija 2004 zavrnila vlogo za imuniteto družbe Kone in jo obvestila, da pogoji, določeni v odstavku 8(b) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, niso izpolnjeni.

129    Čeprav je v skladu z odstavkom 12 navedenega obvestila „podjetje nemudoma obveščeno, da imuniteta pred globami ni na voljo za domnevno kršitev“, če se izkaže, da pogoji za priznanje take imunitete niso izpolnjeni, družba Kone zaradi časa, ki je pretekel med njeno vlogo in zavrnilno odločbo z dne 29. junija 2004, ni mogla gojiti legitimnega pričakovanja, da bo oproščena vsakršne globe.

130    Po eni strani namreč iz odstavka 15 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 izhaja, da bo Komisija, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 8(a) ali (b), „[zadevnemu] podjetju v pisni obliki zagotovil[a] pogojno imuniteto pred globami“. Iz tega sledi, da gospodarski subjekt načeloma legitimnega pričakovanja, da bo odobrena imuniteta pred globami, ne more opreti zgolj na molk Komisije.

131    Po drugi strani in vsekakor iz analize, opravljene v točkah od 96 do 119 zgoraj, je razvidno, da družba Kone ni mogla pričakovati, da ji bo v obravnavani zadevi priznana imuniteta pred globami na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ker bi morala vedeti, da niso bili izpolnjeni niti pogoji iz odstavka 8(a) niti pogoji iz odstavka 8(b) navedenega obvestila, zlasti ker, kot je navedeno v točki 114 zgoraj, družba Kone ne izpodbija, da je za imuniteto na podlagi odstavka 8(a) tega obvestila zaprosila šele približno devet mesecev po tem, ko je bila njena vloga za imuniteto na podlagi odstavka 8(b) navedenega obvestila zavrnjena.

132    Nazadnje, tožeče stranke ne morejo trditi, da so bile zaradi odnosa Komisije prizadete pravice družbe Kone na podlagi odstavka 17 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Družbi Kone namreč nič ni preprečevalo, da umakne svojo vlogo na podlagi tega obvestila in/ali dokaze, ki jih je razkrila, ko jo je Komisija seznanila z odločitvijo, da ji ne bo priznala imunitete pred globami.

133    Očitek v zvezi s kršitvijo načela varstva legitimnih pričakovanj je torej prav tako treba zavrniti.

134    Na petem mestu, tožeče stranke trdijo, da je zavrnitev Komisije, da družbi Kone odobri imuniteto na podlagi odstavka 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, diskriminatorna. Komisija naj pred vlogo za imuniteto družbe Kone ne bi imela več znakov o kartelu v Nemčiji, kot jih je imela o kartelu na Nizozemskem pred vlogo za imuniteto družbe Otis. Preiskave v prostorih družbe ThyssenKrupp januarja 2004 naj bi bile izvedene, ker je imela družba ThyssenKrupp sedež v Nemčiji, in ne ker je Komisija preiskovala kartel v Nemčiji. Če bi bil sedež družbe ThyssenKrupp v kateri koli drugi državi članici, bi se torej odstavek 8(a) navedenega obvestila lahko uporabil za družbo Kone, ker v Nemčiji v času vloge za imuniteto te družbe še ne bi bila izvedena nobena preiskava.

135    Treba je opozoriti, da Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso pri presoji sodelovanja, ki ga ponudijo članice kartela, ne sme kršiti načela enakega obravnavanja (glej v točki 68 zgoraj navedeno sodbo Tribunal Krupp Thyssen Stainless in Acciai speciali Terni proti Komisiji, točka 237, in sodbo Splošnega sodišča z dne 20. marca 2002 v zadevi ABB Asea Brown Boveri proti Komisiji, T‑31/99, Recueil, str. II‑1881, točka 240 in navedena sodna praksa).

136    Vendar položaj družbe Otis na Nizozemskem, ko je marca 2004 vložila vlogo za ugodno obravnavo (točka 127 obrazložitve izpodbijane odločbe), ni bil primerljiv s položajem družbe Kone v Nemčiji, ko je ta 12. februarja 2004 vložila vlogo za ugodno obravnavo (točka 105 obrazložitve izpodbijane odločbe).

137    Komisija namreč Nizozemske ni vključila niti v prvi niz preiskav januarja 2004 niti v drugi niz preiskav marca 2004. Prve preiskave na Nizozemskem so bile opravljene šele 28. aprila 2004 in so bile uvedene na podlagi vloge za imuniteto, ki jo je družba Otis vložila marca 2004 (točka 837 obrazložitve izpodbijane odločbe).

138    Nasprotno pa je Komisija v času, ko je družba Kone vložila svojo vlogo v zvezi z Nemčijo, to je 12. februarja 2004, že 28. januarja 2004 izvedla preiskave v Nemčiji v zvezi z omejevalnim sporazumom o razdelitvi trgov v sektorju dvigal in tekočih stopnic (točke 104, 105 in 783 obrazložitve izpodbijane odločbe).

139    Nazadnje, kot je navedeno v točki 117 zgoraj in je razvidno iz spisa, so preiskave, ki jih je Komisija izvedla 28. januarja 2004 v Nemčiji, potekale ne samo na sedežih družb TKAG in TKE v Düsseldorfu, ampak tudi v dveh nemških hčerinskih družbah, in sicer TKA v Stuttgartu in ThyssenKrupp Aufzug AG v Essnu (točka 104 obrazložitve izpodbijane odločbe). Glede na zadnje dejstvo tožeče stranke ne morejo trditi, da so bile preiskave v Nemčiji opravljene samo zato, ker je imela družba ThyssenKrupp sedež v tej državi članici.

140    Ker položaja družb Kone in Otis v teh okoliščinah nista bila primerljiva, Komisija ni kršila načela enakega obravnavanja, ko je družbi Kone zavrnila priznanje imunitete pred globami na podlagi odstavka 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 za njeno sodelovanje pri dokazovanju kršitve v Nemčiji.

141    Iz vsega navedenega sledi, da je treba vse očitke družbe Kone v zvezi z uporabo obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 za njeno sodelovanje pri dokazovanju kršitve v Nemčiji zavrniti.

142    Na šestem mestu, tožeče stranke trdijo, da je Komisija kršila pravico do obrambe družbe Kone, ker je med upravnim postopkom ni obvestila o različnih dokumentih, ki bi bili koristni za njeno obrambo.

143    Iz ustaljene sodne prakse je razvidno, da je upoštevanje pravice do obrambe v vseh postopkih, ki lahko pripeljejo do kazni, zlasti glob ali denarnih kazni, temeljno načelo prava Unije, ki ga je treba upoštevati, tudi če gre za postopek upravne narave (glej v točki 31 zgoraj navedeno sodbo Sodišča Papierfabrik August Koehler proti Komisiji, točka 34, in v točki 32 zgoraj navedeno sodbo Sodišča Prym in Prym Consumer proti Komisiji, točka 26 in navedena sodna praksa).

144    V skladu s sodno prakso je namen vpogleda v spis v konkurenčnih zadevah naslovnikom obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah zlasti omogočiti, da se seznanijo z dokazi iz spisa Komisije in da lahko na njihovi podlagi učinkovito izrazijo stališče o sklepih, do katerih je prišla Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah. Vpogled v spis tako spada med procesna jamstva, katerih namen je zagotoviti varstvo pravice do obrambe in zlasti učinkovito izvajanje pravice do izjave (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 7. januarja 2004 v združenih zadevah Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, str. I‑123, točka 68; glej tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 25. oktobra 2005 v zadevi Groupe Danone proti Komisiji, T‑38/02, ZOdl., str. II‑4407, točka 33 in navedena sodna praksa).

145    Komisija mora torej podjetjem, vključenim v postopek na podlagi člena 81(1) ES, omogočiti dostop do vseh obremenilnih ali razbremenilnih dokumentov, ki jih je zbrala med preiskavo, razen do poslovnih skrivnosti drugih podjetij, internih dokumentov institucije in drugih zaupnih informacij (glej v tem smislu v točki 144 zgoraj navedeni sodbi Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, točka 68, in Groupe Danone proti Komisiji, točka 34).

146    Poleg tega je treba opozoriti, da nerazkritje obremenilnega dokumenta pomeni kršitev pravice do obrambe samo, če lahko zadevno podjetje dokaže, da se je Komisija oprla na ta dokument, da bi utemeljila svoj očitek v zvezi z obstojem kršitve, in da je ta očitek mogoče dokazati samo s sklicevanjem na navedeni dokument (sodbi Sodišča z dne 25. oktobra 1983 v zadevi AEG‑Telefunken proti Komisiji, 107/82, Recueil, str. 3151, točke od 24 do 30, in z dne 9. novembra 1983 v zadevi Nederlandsche Banden‑Industrie‑Michelin proti Komisiji, 322/81, Recueil, str. 3461, točke od 7 do 9, ter v točki 83 zgoraj navedena sodba SGL Carbon proti Komisiji, točka 97).

147    Kar pa zadeva nerazkritje razbremenilnega dokumenta, je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da mora zadevno podjetje dokazati le, da je lahko njegovo nerazkritje v njegovo škodo vplivalo na potek postopka in vsebino odločbe Komisije. Dovolj je, če podjetje dokaže, da bi lahko navedene razbremenilne dokumente uporabilo pri svoji obrambi, in sicer da bi, če bi se nanje lahko oprlo v upravnem postopku, lahko uveljavljalo dokaze, ki ne bi bili skladni z ugotovitvami, do katerih je prišla Komisija, in bi lahko tako kakor koli vplivali na njeno presojo v poznejši odločbi, vsaj glede teže in trajanja njemu očitanega ravnanja, ter s tem na višino globe (v točki 144 zgoraj navedena sodba Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, točki 74 in 75 ter navedena sodna praksa).

148    Prvič, tožeče stranke navajajo, da se je Komisija v izpodbijani odločbi oprla na nekatere dokumente, ne da bi družbi Kone omogočila, da jih preuči ali se izjavi glede njihove vsebine, in ne da bi bili ti dokumenti navedeni v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah. Tožeče stranke se v zvezi s tem sklicujejo na dokumente, navedene v opombi 927 pod točko 783 obrazložitve izpodbijane odločbe.

149    Treba je ugotoviti, da Komisija dokumentov, na katere se sklicujejo tožeče stranke in ki so dokumenti, ki so bili zaseženi v Nemčiji med preiskavami 28. januarja 2004 pri družbi ThyssenKrup, ni uporabila za ugotovitev obstoja kršitve v Nemčiji. Ti dokumenti so bili navedeni samo v opombi 927 pod točko 783 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki se v delu v zvezi z globo nanaša na zavrnitev Komisije, da bi družbi Kone odobrila imuniteto pred globami na podlagi odstavka 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

150    Navedena zavrnitev Komisije pa v izpodbijani odločbi ne temelji na dokumentih, navedenih v opombi 927, ampak predvsem na ugotovitvi, da je Komisija na podlagi informacij, ki ji jih je sporočila tretja oseba obveščevalka pred vlogo družbe Kone z dne 12. februarja 2004, že 28. januarja 2004 organizirala preiskave v Nemčiji (točka 783 obrazložitve izpodbijane odločbe). Ta očitek je torej treba zavrniti.

151    Drugič, tožeče stranke navajajo, da je bila pravica do obrambe družbe Kone kršena, ker med upravnim postopkom ni imela vpogleda v več dokumentov ali v dele dokumentov, ki jih je Komisija obravnavala kot zaupne, ki bi ji lahko pomagali dokazati, da je njena vloga z dne 12. februarja 2004 izpolnjevala pogoje iz odstavka 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Šlo naj bi za popolnejšo nezaupno različico izjav obveščevalca, omejeno število dokumentov, najdenih v prostorih družbe ThyssenKrupp med preiskavami v Nemčiji 28. januarja 2004, in kratko poročilo o preiskavah marca 2004.

152    Po mnenju tožečih strank bi družba Kone, če bi imela vpogled v te dokumente, med upravnim postopkom lahko dokazala, da Komisija brez vloge družbe Kone z dne 12. februarja 2004 ne bi imela dovolj dokazov o obstoju kršitve v Nemčiji, da bi lahko odredila drugi niz preiskav v tej državi članici marca 2004. Družba Kone bi tako lahko dokazala, da je bila njena vloga z dne 12. februarja 2004 podlaga za preiskave, organizirane v Nemčiji marca 2004, tako da bi lahko bila upravičena do imunitete pred globami na podlagi odstavka 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Družba Kone bi prav tako lahko dokazala, da so bili razlogi, ki jih je Komisija navedla za zavrnitev tega vpogleda, neupravičeni.

153    Treba je torej preučiti, ali so tožeče stranke glede na sodno prakso, navedeno v točkah od 143 do 147 zgoraj, dokazale, da je lahko nerazkritje teh dokumentov v njihovo škodo vplivalo na potek upravnega postopka in vsebino izpodbijane odločbe.

154    Iz analize, opravljene v točkah od 110 do 119 zgoraj, je razvidno, da je Komisija v točkah od 783 do 786 obrazložitve izpodbijane odločbe upravičeno menila, da družba Kone v času, ko ji je poslala svojo vlogo v zvezi z Nemčijo, to je 12. februarja 2004, in ker je bilo za to vlogo mogoče šteti, da temelji na odstavku 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ni mogla več zahtevati imunitete pred globami na podlagi te določbe za svoje sodelovanje v kartelu v Nemčiji. Ko je družba Kone Komisiji poslala svojo vlogo za ugodno obravnavo, je Komisija namreč 28. januarja 2004 že izvedla preiskave v Nemčiji v zvezi z omejevalnim sporazumom o razdelitvi trgov v sektorju dvigal in tekočih stopnic (točke 104, 105 in 783 obrazložitve izpodbijane odločbe), potem ko jo je o obstoju kartela v tem sektorju obvestila tretja oseba obveščevalka.

155    Iz tega sledi, da očitka tožečih strank, ki se nanaša na kršitev pravice do obrambe, ker med upravnim postopkom niso imele vpogleda v dokumente, opredeljene v točki 151 zgoraj, ni mogoče sprejeti. Ker družba Kone ni bila prvo podjetje, ki je Komisiji predložilo dokaze, ki so ji lahko omogočili sprejetje sklepa o izvedbi preiskave na podlagi člena 14(3) Uredbe št. 17, ne bi mogla nobena dodatna argumentacija, ki bi jo ta družba lahko razvila med upravnim postopkom, če bi imela vpogled v dokumente, opredeljene v točki 151 zgoraj, Komisije pripeljati do drugačnega stališča v zvezi z vlogo za ugodno obravnavo družbe Kone. Poleg tega je tudi ob predpostavki, da bi tožečim strankam uspelo dokazati, da bi jim dokumenti iz točke 151 zgoraj, vpogled v katere naj bi jim bil zavrnjen, pomagali dokazati, da je njihova vloga z dne 12. februarja 2004 na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 izpolnjevala pogoje iz odstavka 8(a) tega obvestila, treba ugotoviti, da tožeče stranke Komisije niti niso prosile za vpogled v vse dokumente, zasežene med preiskavami 28. januarja 2004 pri družbi ThyssenKrup, kar so izrecno priznale na obravnavi v odgovoru na vprašanje Splošnega sodišča, pri čemer so pojasnile, da družba Kone tedaj ni nameravala zahtevati imunitete na podlagi odstavka 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

156    Zato tudi ob predpostavki, da Komisija ni ravnala pravilno, ker družbe Kone ni obvestila o dokumentih, opredeljenih v točki 151 zgoraj – kar ni dokazano glede na trditev Komisije, da so taki dokumenti zaupni ali interni dokumenti te institucije (glej točko 145 zgoraj) –, in da bi torej družba Kone morala imeti vpogled v vse zahtevane dokumente, družba Kone ne bi mogla dokazati, da Komisija pred njeno vlogo za ugodno obravnavo ni imela dovolj indicev o obstoju kršitve v Nemčiji, da bi lahko odredila drugi niz preiskav v tej državi članici marca 2004. Ker namreč družba Kone ni zahtevala vpogleda v vse dokumente, zasežene med preiskavami 28. januarja 2004 pri družbi ThyssenKrup, vsekakor ne bi mogla dokazati, da Komisija ni imela dovolj indicev za izvedbo drugega niza preiskav v Nemčiji. Tožeče stranke zato s tem očitkom ne morejo uspeti.

157    V teh okoliščinah tudi ni treba ugoditi predlogu tožečih strank za sprejetje ukrepov procesnega vodstva, s katerimi bi bilo Komisiji naloženo, naj predloži dokumente, opredeljene v točki 151 zgoraj.

158    Tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev pravice družbe Kone do obrambe, je zato treba zavrniti.

159    Iz vsega navedenega sledi, da je treba vse očitke družbe Kone v zvezi z uporabo obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 za njeno sodelovanje pri dokazovanju kršitve v Nemčiji zavrniti.

 Sodelovanje družbe Kone pri dokazovanju kršitve na Nizozemskem

160    Družbi Kone, ki je bila tretje podjetje, ki je vložilo vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi s kartelom na Nizozemskem (točki 130 in 846 obrazložitve izpodbijane odločbe), ni bilo priznano znižanje globe na podlagi navedenega obvestila v zvezi z navedenim kartelom (točka 850 obrazložitve izpodbijane odločbe). Komisija je ta vidik pojasnila v točkah 848 in 849 obrazložitve izpodbijane odločbe:

„848               Stališča družbe Kone v zvezi z Nizozemsko [zaupno].

849      Stališča družbe Kone v njeni vlogi [na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002] ostajajo dvoumna glede obsega njenega sodelovanja v dejavnostih kartela in protikonkurenčnega cilja razprav. [zaupno]. Družba Kone nato vztraja pri dejstvu, da so bile nekatere odločitve upravičene z zakonitimi poslovnimi razlogi. Glede na to dvoumnost in dejstvo, da je Komisija v času stališč družbe Kone že imela trden skupek dokazov [zaupno], Komisija s stališči družbe Kone v zvezi z Nizozemsko ni pridobila novih pomembnih dokazov, izčrpnejših podrobnosti ali informacij, ki bi na splošno okrepile zmožnost Komisije, da dokaže kršitev. Zato pogoji iz [odstavka] 21 obvestila o ugodni obravnavi [iz leta 2002] niso izpolnjeni.“

161    Na prvem mestu, tožeče stranke trdijo, da je Komisija pri presoji sodelovanja družbe Kone kršila odstavek 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Družba Kone naj bi namreč prenehala sodelovati pri kršitvi, ko je vložila vlogo za imuniteto, in naj bi Komisiji zagotovila dokaze o domnevni kršitvi, ki naj bi pomenili znatno dodano vrednost v primerjavi z dokazi, ki jih je Komisija že imela.

162    Treba je opozoriti, da lahko Splošno sodišče glede na polje proste presoje, ki se priznava Komisiji pri presoji sodelovanja podjetja na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 in zlasti pri presoji, ali dokazi pomenijo znatno dodano vrednost v smislu odstavka 21 tega obvestila, razveljavi le očitno prekoračitev tega polja (glej v tem smislu v točki 83 zgoraj navedeno sodbo z dne 18. junija 2008 v zadevi Hoechst proti Komisiji, točka 555).

163    Treba je torej preučiti, ali je Komisija očitno prekoračila polje proste presoje, ko je ugotovila, da dokazi, ki jih je predložila družba Kone, ne pomenijo znatne dodane vrednosti v primerjavi z dokazi, ki jih je Komisija že imela, ko je navedeno podjetje vložilo vlogo za ugodno obravnavo.

164    V zvezi s tem je treba opozoriti, da je iz odstavka 7 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 razvidno, da „lahko sodelovanje enega ali več podjetij opraviči zmanjšanje [znižanje] globe, za kater[o] se odloči Komisija“, in da mora „[s]leherno zmanjšanje [znižanje] globe […] odražati dejanski prispevek podjetja, v smislu kakovosti in časovne usklajenosti, k odkrivanju kršitve s strani Komisije“. Poleg tega se v skladu z odstavkom 22 tega obvestila „[k]oncept [pojem] ,dodane vrednosti‘ […] nanaša na obseg, v katerem zagotovljeni dokazi okrepijo, po svoji naravi in/ali stopnji podrobnosti, možnost Komisije, da dokaže zadevna dejstva“. Navedeno je še, da bo „[p]ri tej oceni […] Komisija na splošno menila, da imajo pisni dokazi, ki izvirajo iz časovnega obdobja, na kater[o] se nanašajo dejstva, večjo vrednost kot naknadno ugotovljeni dokazi“, in da se „[p]odobno […] šteje, da imajo dokazi, ki so neposredno povezani z zadevnimi dejstvi, na splošno večjo vrednost kot tisti, ki so z njimi samo posredno povezani“. Nazadnje je v odstavku 24 navedenega obvestila določeno, da mora „[p]odjetje, ki želi biti upravičeno do zmanjšanja [znižanja] globe, […] Komisiji zagotoviti dokaze o zadevnem kartelu“.

165    Prvič, v zvezi z naravo predloženih dokazov je treba ugotoviti, da družba Kone Komisiji ni predložila dokazov iz zadevnega obdobja. Družba Kone je v svoji vlogi glede Nizozemske navedla samo pojasnila in stališča v zvezi s stiki in pogovori, ki so potekali med družbami Kone, Schindler, Otis, ThyssenKrupp in MEE na Nizozemskem (v nadaljevanju skupaj: skupina petih), vendar je zanikala njihovo protikonkurenčno naravo. [zaupno]

166    Drugič, v zvezi z natančnostjo predloženih dokazov je treba ugotoviti, da tožeče stranke trdijo, da je družba Kone predložila podrobne informacije [zaupno]. Družba Kone naj bi v zvezi s tem predložila informacije o projektu [zaupno], ki naj bi bile uporabljene za določitev datuma začetka njenega sodelovanja in sodelovanja družbe Schindler v kartelu na Nizozemskem. Poleg tega naj bi predložila informacije, ki jih Komisija v izpodbijani odločbi ni uporabila.

167    Kar zadeva [zaupno], tožeče stranke trdijo, da so Komisiji predložile informacije z znatno dodano vrednostjo [zaupno].

168    V zvezi s tem je treba navesti, da je bil v informacijah, ki jih je družba Kone predložila v vlogi na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, zanikan protikonkurenčni namen pogovorov, ki so potekali v skupini petih. Družba Kone je namreč v svoji vlogi zlasti trdila, da [zaupno]. Poleg tega je v navedeni vlogi potrdila, da so med sestanki, ki se jih je udeležila skupina petih, udeleženke [zaupno].

169    Komisija je v teh okoliščinah lahko v točki 849 obrazložitve izpodbijane odločbe upravičeno menila, da so bile informacije, ki so navedene v točki 167 zgoraj in jih je družba Kone predložila v svoji vlogi, dvoumne ali da, z drugimi besedami, niso bile dovolj natančne, da bi jim lahko pripisala znatno dodano vrednost v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Kadar podjetje, ki v okviru svoje vloge za ugodno obravnavo Komisiji ne predloži dokazov iz zadevnega obdobja, Komisijo obvesti o nekaterih dejstvih, s katerimi ni bila predhodno seznanjena, za ta dejstva ni mogoče šteti, da bistveno okrepijo zmožnost Komisije, da dokaže kartel, razen če zadevno podjetje te informacije poveže z obstojem navedenega kartela, saj mora prispevek podjetja dejansko okrepiti zmožnost Komisije, da dokaže kršitev. V obravnavanem primeru pa je, kot je poudarila Komisija, vloga družbe Kone v zvezi z Nizozemsko prej zmanjšala dokazno vrednost dokazov, ki jih je Komisija že imela, saj je družba Kone med drugim zanikala protikonkurenčni namen pogovorov med konkurenti.

170    Poleg tega je treba, kar najprej zadeva domnevne informacije, ki so bile predložene [zaupno], ugotoviti, da družba Kone v svoji vlogi za ugodno obravnavo ni pojasnila, kako so bili projekti, ki so bili predmet kartela, opredeljeni, in tudi ni predložila informacij o mehanizmu razdelitve, o katerem naj bi se dogovorile članice kartela na Nizozemskem. [zaupno]. V teh okoliščinah za domnevne informacije, ki jih je predložila družba Kone [zaupno], ni mogoče šteti, da izpolnjujejo pogoje iz odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Dejstvo, da je Komisija v točko 430 obrazložitve izpodbijane odločbe vključila izvleček iz vloge družbe Kone v podporo svoji trditvi, da je skupina petih poskušala ohraniti stabilnost cen na trgu, je v zvezi s tem neupoštevno.

171    Kar nadalje zadeva splošni odbor (točki 391 in 398 obrazložitve izpodbijane odločbe), je vloga družbe Kone vsebovala informacije [zaupno]. Vendar je družba Kone, kot je bilo navedeno v točki 168 zgoraj, zanikala njihov protikonkurenčni namen, pri čemer je navedla, da [zaupno]. Stališčem družbe Kone, ki jih je v vlogi za ugodno obravnavo oblikovala v zvezi s splošnim odborom, zato ni mogoče pripisati nikakršne znatne dodane vrednosti. Vsekakor je treba poudariti še, da je bila Komisija že seznanjena s sestanki splošnega odbora, ko je družba Kone 19. julija 2004 vložila vlogo za ugodno obravnavo, ker je bilo to dejstvo navedeno v vlogi družbe ThyssenKrupp iz aprila 2004 in v dopolnitvi te vloge z dne 11. maja 2004 ter je neposredno izhajalo iz dokumentov, zaseženih pri pregledu družbe ThyssenKrupp 28. aprila 2004 (točka 398 obrazložitve izpodbijane odločbe in dokumenti, navedeni v opombah 577 in 578).

172    Kar nazadnje zadeva skupinske pogodbe, je treba poudariti, da so bile navedene v izpodbijani odločbi (točke od 457 do 463 obrazložitve izpodbijane odločbe), ker je bilo zaradi njih treba vzpostaviti drug sistem razdelitve projektov. Družba Kone pa je Komisijo v vlogi na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 obvestila samo [zaupno]. Stališčem družbe Kone, ki jih je v vlogi za ugodno obravnavo oblikovala v zvezi s skupinskimi pogodbami, zato ni mogoče pripisati znatne dodane vrednosti.

173    Kar zadeva domnevne informacije, ki jih je družba Kone predložila v zvezi z izvajanjem kartela, [zaupno] je treba navesti, da vloga družbe Kone z dne 19. julija 2004 res vključuje informacije [zaupno]. Vendar je družba Kone, kot je bilo ugotovljeno že v točki 168 zgoraj, skušala dokazati, da je bilo te dogodke mogoče pojasniti z zakonitimi poslovnimi razlogi.

174    Kot pa je bilo navedeno že v točki 169 zgoraj, kadar podjetje, ki v okviru svoje vloge za ugodno obravnavo Komisiji ne predloži dokazov iz zadevnega obdobja, Komisiji predloži nekatere informacije, s katerimi prej ni bila seznanjena, za te informacije ni mogoče šteti, da bistveno okrepijo zmožnost Komisije, da dokaže kršitev, razen če zadevno podjetje te informacije poveže z obstojem navedenega kartela.

175    V obravnavani zadevi so informacije, ki jih je v svoji vlogi v zvezi z Nizozemsko predložila družba Kone, zaradi svoje dvoumnosti lahko služile le za potrditev datumov sestankov in projektov, o katerih so razpravljali na teh sestankih, pri čemer je bilo mogoče te sestanke in projekte šteti za sestavni del kršitve samo zaradi izjav in dokazov, ki sta jih predložili družbi Otis in ThyssenKrupp ali jih je Komisija pridobila samostojno s poglobljeno preiskavo. V teh okoliščinah je Komisija lahko upravičeno menila, da informacije v zvezi s projekti, o katerih so razpravljali konkurenti, in sestanki med konkurenti, ki jih je vsebovala vloga družba Kone, ne pomenijo znatne dodane vrednosti v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

176    V zvezi s tem so tožeče stranke poudarile, da so bile informacije o projektu [zaupno], ki jih je družba Kone predložila Komisiji, uporabljene v izpodbijani odločbi (točki 519 in 523 obrazložitve izpodbijane odločbe), da bi se datum 1. junij 1999 dokazal kot datum začetka vpletenosti družbe Kone in družbe Schindler v tajne dejavnosti na Nizozemskem. Vendar je treba ugotoviti, da so, kot je navedeno v točki 175 zgoraj, te informacije lahko služile le za potrditev datuma sestanka in projekta, o katerem so razpravljali na tem sestanku, ne da bi družba Kone priznala protikonkurenčno naravo sestanka v zvezi s tem projektom. Kot je bilo navedeno v točki 164 zgoraj, mora v zvezi s tem vsako znižanje globe, ki jo naloži Komisija, izražati dejanski prispevek podjetja k dokazovanju kršitve s strani Komisije. V teh okoliščinah za informacije o projektu [zaupno], na katere se sklicujejo tožeče stranke in jih je vsebovala vloga družbe Kone, ni mogoče šteti, da pomenijo znatno dodano vrednost v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

177    Kar zadeva informacije, ki jih je družba Kone predložila Komisiji, vendar naj ne bi bile navedene v izpodbijani odločbi, dejstvo, da niso bile uporabljene kot take za dokazovanje kartela na Nizozemskem, kaže, da te informacije niso okrepile zmožnosti Komisije, da dokaže kršitev, in torej niso imele znatne dodane vrednosti v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. V zvezi s tem je treba glede projekta [zaupno], na katerega se posebej sklicuje družba Kone in naj bi bil naveden v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, vendar naj bi bil njegov opis izpuščen v izpodbijani odločbi – poleg tega, da informacije družbe Kone v zvezi s tem projektom nikakor niso pomenile znatne dodane vrednosti (glej točko 176 zgoraj) –, navesti, kot je navedla Komisija, da čeprav so informacije, ki jih je imela Komisija, jasno kazale na tajno dogovarjanje, niso omogočale zanesljivega zaključka glede vsebine takega tajnega dogovarjanja, zaradi česar Komisija tega projekta ni navedla na seznamu primerov dodelitve projektov v pododdelku 12.2.4 izpodbijane odločbe.

178    Tretjič, tožeče stranke se ne morejo sklicevati na to, kolikokrat se je Komisija v izpodbijani odločbi sklicevala na vlogo družbe Kone na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Dejstvo, da je Komisija v izpodbijani odločbi uporabila vse dokaze, ki jih je imela – torej tudi informacije, ki jih je v svoji vlogi predložila družba Kone –, ne dokazuje, da so te informacije pomenile znatno dodano vrednost v primerjavi z dokazi, ki jih je Komisija na ta datum že imela.

179    Četrtič, čeprav, kot trdijo tožeče stranke, ni mogoče a priori izključiti, da informacije, ki jih predloži tretji ali četrti vlagatelj vloge na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, pomenijo znatno dodano vrednost, je treba ugotoviti, da v obravnavni zadevi glede na naravo in natančnost dokazov, ki jih je predložila družba Kone, Komisija nikakor ni očitno prekoračila polja proste presoje, ko je menila, da navedeni dokazi ne pomenijo znatne dodane vrednosti v smislu odstavka 21 navedenega obvestila. Iz zgornje analize je namreč razvidno, da tudi ob predpostavki, da bi informacije, ki jih je v vlogi predložila družba Kone, lahko pomenile dodano vrednost, ker je bila Komisija z njimi seznanjena z dejstvi, za katera prej ni vedela, za te informacije ni mogoče šteti, da so bistveno okrepile zmožnost Komisije, da dokaže zadevno kršitev, če upoštevamo netočnosti v navedeni vlogi v zvezi s protikonkurenčno naravo pogovorov med konkurenti.

180    Iz vsega navedenega sledi, da je treba očitek v zvezi s kršitvijo odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 zavrniti.

181    Na drugem mestu, tožeče stranke navajajo, da je družba Kone v celoti in trajno sodelovala s Komisijo ter je Komisiji ves čas preiskave zagotavljala vse informacije, ki jih je imela. Družba Kone naj bi tako priznala svoje sodelovanje v kartelu na Nizozemskem takoj, ko se je na podlagi svojih internih preiskav seznanila s sodelovanjem svoje nizozemske hčerinske družbe.

182    Vendar je iz zgornje analize razvidno, da dokazi, ki jih je predložila družba Kone, niso pomenili znatne dodane vrednosti v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. V teh okoliščinah je Komisija v skladu s to določbo upravičeno menila, da družbi Kone ni mogoče priznati znižanja globe na podlagi navedenega obvestila.

183    Čeprav je res, da lahko Komisija v skladu z odstavkom 23(b), drugi pododstavek, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 pri določitvi znižanja globe v okviru upoštevnega razreda, ki ga je treba odobriti podjetju, ki je predložilo dokaze, ki pomenijo znatno dodano vrednost v smislu odstavka 21 navedenega obvestila, upošteva obseg in trajnost sodelovanja, je sklicevanje tožečih strank v obravnavanem primeru na obseg in trajnost sodelovanja družbe Kone neupoštevno, ker pogoji iz odstavka 21 obvestila nikakor niso bili izpolnjeni.

184    Očitek, ki se nanaša na obseg in trajnost sodelovanja družbe Kone, je torej treba zavrniti.

185    Na tretjem mestu, tožeče stranke trdijo, da je Komisija s tem, ko ni dovolila, da bi družba Kone izkoristila točko B obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, kršila načelo varstva legitimnih pričakovanj. Vlagatelji vlog za imuniteto na podlagi tega obvestila naj bi namreč lahko pričakovali, da bodo z upoštevanjem pogojev, določenih v obvestilu, pridobili imuniteto ali znižanje globe. Vloga družbe Kone v zvezi z Nizozemsko pa naj bi izpolnjevala pogoje iz navedenega obvestila.

186    Kot je navedeno v odstavku 29 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, to obvestilo ustvarja upravičena pričakovanja, na katera se opirajo podjetja, ki želijo Komisijo obvestiti o obstoju omejevalnega sporazuma. Glede na legitimna pričakovanja, ki so jih podjetja, ki so želela sodelovati s Komisijo, lahko razbrala iz tega obvestila, je bila Komisija torej dolžna slediti obvestilu, ko je v okviru določitve zneska globe, ki jo je bilo treba naložiti družbi Kone, presojala njeno sodelovanje (glej v tem smislu v točki 127 zgoraj navedeni sodbi HFB in drugi proti Komisiji, točka 608, in Daiichi Pharmaceutical proti Komisiji, točka 147).

187    Vendar ker tožeče stranke niso dokazale, da je Komisija pri presoji sodelovanja družbe Kone kršila določbe obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, je treba očitek, ki se nanaša na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj, prav tako zavrniti.

188    Na četrtem mestu, tožeče stranke trdijo, da je Komisija s tem, da družbi Kone ni odobrila ugodne obravnave na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, kršila načelo enakega obravnavanja.

189    Po eni strani naj vloga družbe Kone ne bi bila dvoumnejša kot vlogi družb Otis in ThyssenKrupp. Prvič, družba Otis naj bi zanikala obstoj strukturnega kartela in trdila, da je kršitev zastarala. Drugič, družba ThyssenKrupp naj bi v svoji vlogi za ugodno obravnavo trdila, da sestanki niso potekali redno in da so bila dolga obdobja, ko ni bilo nobenega sestanka. Družba ThyssenKrupp naj bi nato izjavila, da je kršitev zadevala le malo projektov. Tretjič, vloga družbe Kone naj bi bila vložena dva meseca in pol po preiskavah Komisije na Nizozemskem, kar je razmeroma zgodaj v postopku. Vsekakor naj bi bil čas vložitve vloge za imuniteto neupošteven, če vloga pomeni znatno dodano vrednost. V okviru kartela v Nemčiji naj bi bilo družbi Schindler priznano 15-odstotno znižanje za vlogo, ki je bila vložena skoraj osem mesecev po preiskavah v Nemčiji in tri mesece po tem, ko je Komisija sodelujočim pri kršitvi v tej državi članici poslala zahteve za informacije (točke 110, 112 in 856 obrazložitve izpodbijane odločbe).

190    Po drugi strani bi bilo treba položaj družbe Kone primerjati s položajem družbe ThyssenKrupp v Belgiji. Družbi ThyssenKrupp naj bi bilo namreč priznano 20‑odstotno znižanje globe na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 (točke od 769 do 773 obrazložitve izpodbijane odločbe). Vendar naj bi bila družba ThyssenKrupp tretje podjetje, ki je vložilo vlogo za imuniteto v zvezi z Belgijo, njena vloga pa naj bi bila omejena na izjave, ki so potrjevale dokaze, ki jih je Komisija že imela, in ne na listinske dokaze. Poleg tega naj bi Komisija v času te vloge pri sebi imela že veliko več dokazov v zvezi s kartelom v Belgiji, kot je imela dokazov v zvezi s kartelom na Nizozemskem, ko je družba Kone vložila vlogo za imuniteto. Zato naj bi bilo nepriznanje znižanja družbi Kone v zvezi s kartelom na Nizozemskem diskriminatorno.

191    Kot je bilo navedeno v točki 135 zgoraj, Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso pri presoji sodelovanja, ki ga ponudijo članice kartela, ne sme kršiti načela enakega obravnavanja.

192    Kar zadeva, prvič, domnevno kršitev načela enakega obravnavanja pri presoji sodelovanja, ki so ga ponudile članice kartela na Nizozemskem, je treba ugotoviti, da je bila družbi Otis priznana imuniteta pred globami, ker je bila v skladu z odstavkom 8(a) obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 prvo podjetje, ki je Komisiji predložilo dokaze, ki so ji omogočili sprejetje sklepa o izvedbi preiskave (točka 837 obrazložitve izpodbijane odločbe). Položaja družbe Otis torej ni mogoče primerjati s položajem družbe Kone, ki je vlogo v zvezi z Nizozemsko na podlagi tega obvestila vložila v času, ko je Komisija že izvedla preiskave v tej državi članici (točka 846 obrazložitve izpodbijane odločbe).

193    Družba ThyssenKrupp je bila drugo podjetje, ki je vložilo vlogo v zvezi z Nizozemsko na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, in sicer na dan preiskav Komisije v tej državi članici, to je 28. aprila 2004 (točke 128, 129 in 840 obrazložitve izpodbijane odločbe). Priznano ji je bilo 40-odstotno znižanje globe na podlagi odstavka 23(b), prvi pododstavek, prva alinea, navedenega obvestila, ker je bila prvo podjetje, ki je izpolnilo pogoje iz odstavka 21 tega obvestila, saj je Komisiji predložilo dokaze, ki so pomenili znatno dodano vrednost (točka 844 obrazložitve izpodbijane odločbe). Treba je ugotoviti, da v skladu z odstavkom 23(b), prvi pododstavek, prva alinea, istega obvestila družbi Kone ne bi bilo mogoče priznati znižanja globe na podlagi te določbe, ker je predvideno znižanje globe pridržano enemu samemu podjetju, v tem primeru družbi ThyssenKrupp, ki je sodelovala pred družbo Kone.

194    Ne glede na ugotovitev iz predhodne točke sodelovanja družbe Kone ni mogoče šteti za primerljivo s sodelovanjem družbe ThyssenKrupp. Ni namreč sporno, da je družba ThyssenKrupp s svojo vlogo za ugodno obravnavo predložila nov dokaz iz zadevnega obdobja, ki je Komisiji pomagal dokazati izvajanje tajnega dogovarjanja (točka 842 obrazložitve izpodbijane odločbe). Nasprotno pa družba Kone ni predložila nobenega dokaza iz zadevnega obdobja. Poleg tega iz izjav družbe ThyssenKrupp iz aprila, maja in oktobra 2004 izhaja, da v nasprotju z družbo Kone družba ThyssenKrupp ni nikoli skušala zanikati obstoja kartela na Nizozemskem ali vzbuditi dvoma o obstoju takega kartela. Nazadnje, družba Kone je vlogo vložila šele 19. julija 2004 (točka 130 obrazložitve izpodbijane odločbe), medtem ko je družba ThyssenKrupp vlogo vložila že aprila 2004 (točka 129 obrazložitve izpodbijane odločbe). Datum vložitve vloge na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 je upošteven za presojo dodane vrednosti predloženih dokazov, ker ta presoja poteka na podlagi dokazov, ki jih Komisija že ima (odstavka 7 in 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002).

195    Ker v teh okoliščinah položaji družbe Kone na eni strani ter družb Otis in ThyssenKrupp na drugi strani niso primerljivi, Komisija ni kršila načela enakega obravnavanja, ko družbi Kone ni odobrila znižanja globe za njeno sodelovanje pri dokazovanju kršitve na Nizozemskem.

196    Drugič, kar zadeva obravnavo družbe ThyssenKrupp za njeno sodelovanje pri dokazovanju kartela v Belgiji, je treba ugotoviti, da presoja tega, kaj pomeni znatna dodana vrednost, po definiciji predpostavlja okoliščinam primerno analizo vseh dokazov, ki jih ima Komisija v zvezi z dano kršitvijo, tako da informacije, povezane z ločenimi kršitvami, v tem primeru kršitvami v Belgiji in na Nizozemskem, niso primerljive.

197    Vsekakor je treba navesti, da glede kršitve v Belgiji družba Kone ne izpodbija, da so bili z vlogo družbe ThyssenKrupp za ugodno obravnavo potrjeni dokazi, ki jih je Komisija že imela. Nasprotno glede kršitve na Nizozemskem iz točk od 165 do 180 zgoraj izhaja, da vloga družbe Kone za ugodno obravnavo ni pomenila znatne dodane vrednosti v smislu odstavka 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Ker položaji različnih podjetij niso primerljivi, Komisija ni kršila načela enakega obravnavanja, ko družbi Kone ni priznala znižanja globe za njeno sodelovanje pri dokazovanju kartela na Nizozemskem.

198    Iz vsega navedenega sledi, da je treba vse očitke družbe Kone v zvezi z uporabo obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 za njeno sodelovanje pri dokazovanju kršitve na Nizozemskem zavrniti.

 Tožbeni razlog kršitve načel varstva legitimnih pričakovanj in enakega obravnavanja pri določitvi zneska znižanja glob, odobrenega za sodelovanje družbe Kone med upravnim postopkom

 Uvodne ugotovitve

199    Komisija je v točki 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah napovedala, da bo „priznala znižanje [globe] za sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi [iz leta 2002], zlasti če podjetje ni izpodbijalo dejstev ali ji je zagotovilo dodatno pomoč, zaradi katere je bilo mogoče razjasniti ali dopolniti dejstva, ki jih je ugotovila Komisija“.

200    Komisija je v točki 758 obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnila, da se je „[v] obsegu, v katerem bi na podlagi točke 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah nastala pričakovanja v obravnavanem primeru, […] odločila to točko razlagati v korist podjetij, ki so na podlagi tega obvestila pripomogla k dokazovanju dejanskega stanja kršitve iz [izpodbijane] odločbe tako, da niso izpodbijala dejstev ali so predložila druge dodatne informacije ali pojasnila“.

201    Tako je Komisija vsem udeležencem v štirih kršitvah – razen, na eni strani, podjetjem, ki jim je priznala imuniteto pred globami (točke 762, 817 in 839 obrazložitve izpodbijane odločbe), in, na drugi strani, družbi Kone v okviru kartela na Nizozemskem (točka 851 obrazložitve izpodbijane odločbe) – priznala enoodstotno znižanje globe za sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ker niso izpodbijala dejstev, navedenih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah (točke 768, 774, 777, 794, 801, 806, 813, 824, 829, 835, 845, 854, 855 in 856 obrazložitve izpodbijane odločbe).

202    Po vrsti je treba preučiti, najprej, očitke družbe Kone v zvezi z domnevno nezakonitostjo ravni znižanja globe za neizpodbijanje dejstev v zvezi s kršitvijo v Nemčiji, nato očitke družbe Kone v zvezi z zavrnitvijo Komisije, da odobri dodatno znižanje globe za predložitev dodatnih informacij ali pojasnil v zvezi s kršitvijo v Nemčiji, in, nazadnje, trditve v zvezi z zavrnitvijo Komisije, da družbi Kone odobri znižanje globe za njeno domnevno sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 pri dokazovanju kršitve na Nizozemskem.

 Raven znižanja globe za neizpodbijanje dejstev v zvezi s kršitvijo v Nemčiji

203    Tožeče stranke menijo, da lahko zahtevajo najmanj 10‑odstotno znižanje globe na podlagi svojega sodelovanja zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 pri dokazovanju kartela v Nemčiji. Komisija naj bi namreč v točki 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah ustvarila upravičena pričakovanja v tem smislu. Komisija naj z odstopanjem od svoje prejšnje prakse, na podlagi katere naj bi bilo podjetju, ki ne izpodbija resničnosti dejstev, očitanih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, v skladu z Obvestilom o nenalaganju ali zniževanju glob v primeru kartelov (UL C 207, 18.7.1996, str. 4, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 1996), priznano 10‑odstotno znižanje globe, ki bi mu bila naložena, ne bi izpolnila upravičenih pričakovanj tožečih strank.

204    V uvodu je treba spomniti, da je znižanje globe zaradi sodelovanja med upravnim postopkom utemeljeno samo, če je ravnanje zadevnega podjetja Komisiji omogočilo ugotoviti kršitev z manj težavami in, odvisno od primera, jo odpraviti (sodba Splošnega sodišča z dne 14. maja 1998 v zadevi SCA Holding proti Komisiji, T‑327/94, Recueil, str. II‑1373, točka 156; v točki 68 zgoraj navedena sodba Krupp Thyssen Stainless in Acciai speciali Terni proti Komisiji, točka 270, in v točki 144 zgoraj navedena sodba Groupe Danone proti Komisiji, točka 449). Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da je mogoče šteti, da je podjetje, ki izrecno izjavi, da ne izpodbija navedb v zvezi z dejstvi, s katerimi je Komisija utemeljila svoje očitke, pripomoglo k poenostavitvi naloge te institucije, da ugotovi in kaznuje kršitve pravil Unije o konkurenci (sodba Splošnega sodišča z dne 14. maja 1998 v zadevi Mo och Domsjö proti Komisiji, T‑352/94, Recueil, str. II‑1989, točka 395, in zgoraj navedena sodba SCA Holding proti Komisiji, točka 157).

205    Res je, da v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 v nasprotju z obvestilom o ugodni obravnavi iz leta 1996 ni določeno nobeno znižanje globe za podjetja, ki ne izpodbijajo dejanskega stanja, na katero je Komisija oprla svoje obtožbe v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah. Vendar Komisija v točki 758 obrazložitve izpodbijane odločbe priznava, da so lahko podjetja na podlagi točke 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah upravičeno pričakovala, da jim bo – če ne bodo izpodbijala dejstev – znižana globa zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, tako da se je odločila to točko razlagati v korist podjetij. V isti točki obrazložitve izpodbijane odločbe je še navedla, da bo treba „[p]ri obsegu znižanja […] upoštevati, da lahko sodelovanje, ponujeno po izdaji obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, ko Komisija že dokaže vse elemente kršitve ter je podjetje že seznanjeno z vsemi elementi preiskave in ima dostop do preiskovalnega spisa, kvečjemu obrobno pripomore k preiskavi Komisije“. Komisija je še pojasnila, da je „[n]a splošno […] priznanje dejstev v teh okoliščinah kvečjemu dokaz v podporo dejstvom, ki bi jih Komisija običajno obravnavala kot dovolj dokazana z drugimi dokazi, vključenimi v spis“.

206    Pravico sklicevati se na varstvo legitimnih pričakovanj ima vsak posameznik, ki je v položaju, v katerem mu je uprava Unije s tem, da mu je dala natančna zagotovila, vzbudila legitimna pričakovanja (sodba Sodišča z dne 15. julija 2004 v združenih zadevah Di Lenardo in Dilexport, C‑37/02 in C‑38/02, ZOdl., str. I‑6911, točka 70, ter sodbi Splošnega sodišča z dne 17. decembra 1998 v zadevi Embassy Limousines & Services proti Parlamentu, T‑203/96, Recueil, str. II‑4239, točka 74, in z dne 15. novembra 2007 v zadevi Enercon proti UUNT (Vetrna turbina), T‑71/06, neobjavljena v ZOdl., točka 36).

207    Nasprotno se na kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj ne more sklicevati oseba, ki ji uprava ni dala natančnih zagotovil (sodbi Splošnega sodišča z dne 14. septembra 1995 v zadevi Lefebvre in drugi proti Komisiji, T‑571/93, Recueil, str. II‑2379, točka 72, in z dne 29. januarja 1998 v zadevi Dubois in Fils proti Svetu in Komisiji, T‑113/96, Recueil, str. II‑125, točka 68). Taka zagotovila so natančne, brezpogojne in skladne informacije iz pooblaščenih in zanesljivih virov (sodba Splošnega sodišča z dne 21. julija 1998 v združenih zadevah Mellett proti Sodišču, T‑66/96 in T‑221/97, RecFP, str. I‑A‑449 in II‑1305, točki 104 in 107).

208    V obravnavani zadevi je Komisija, kot je bilo navedeno v točki 199 zgoraj, v točki 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah napovedala, da bo „priznala znižanje [globe] za sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi [iz leta 2002], zlasti če podjetje ni izpodbijalo dejstev ali ji je zagotovilo dodatno pomoč, zaradi katere je bilo mogoče razjasniti ali dopolniti dejstva, ki jih je ugotovila Komisija“. Za tako trditev ni mogoče šteti, da pomeni natančno zagotovilo, ki bi pri družbi Kone lahko vzbudilo legitimna pričakovanja, da ji bo odobreno več kot enoodstotno znižanje globe. V točki 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah namreč nista navedena obseg ali stopnja znižanja, ki bi bilo, kjer je to ustrezno, odobreno zadevnim podjetjem, tako da ta točka nikakor ni mogla vzbuditi kakršnega koli legitimnega pričakovanja v zvezi s tem.

209    V zvezi s tem je treba prav tako zavrniti trditev tožečih strank, da je Komisija odstopila od svoje prejšnje prakse, na podlagi katere naj bi bilo podjetju, ki ne izpodbija resničnosti dejstev, očitanih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 1996 priznano 10‑odstotno znižanje globe, ki bi mu bila sicer naložena.

210    Najprej je treba opozoriti, da čeprav je bilo v točki D(2), druga alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 1996 določeno, da je mogoče „[…] podjetju znesek globe, ki bi mu bila naložena, če ne bi sodelovalo, […] znižati za od 10 % do 50 %, […] če je po prejemu obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah […] Komisijo obvestilo, da ne izpodbija dejanskega stanja, na katero je Komisija opirala svoje obtožbe“, v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 ni več določeno znižanje globe iz tega razloga. Tožeče stranke pa ne izpodbijajo, da se za njihovo vlogo za ugodno obravnavo uporablja samo obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002, saj je bila ta vloga oblikovana izrecno na podlagi tega obvestila. Zato praksa odločanja Komisije glede uporabe točke D(2), druga alinea, obvestila o ugodni obravnavi iz leta 1996 pri tožečih strankah ne more vzbuditi legitimnega pričakovanja glede ravni znižanja globe družbe Kone zaradi neizpodbijanja dejstev v zvezi s kartelom v Nemčiji na podlagi točke 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah (glej v tem smislu sodbi Sodišča z dne 21. septembra 2006 v zadevi JCB Service proti Komisiji, C‑167/04 P, ZOdl., str. I‑8935, točki 201 in 205, in z dne 7. junija 2007 v zadevi Britannia Alloys & Chemicals proti Komisiji, C‑76/06 P, ZOdl., str. I‑4405, točka 60, ter v točki 34 zgoraj navedeno sodbo Carbone‑Lorraine proti Komisiji, točka 92).

211    Dalje je treba navesti, da trditev tožečih strank, ki jo Komisija izpodbija, in sicer da je Komisija družbi Kone na sestanku 26. januarja 2005 navedla, da bo točka 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah uporabljena enako kot v okviru predhodne ureditve, ni podprta z nobenim dokazom. Nasprotno, v zapisniku tega sestanka, ki ga je sestavila Komisija, ni v zvezi z razpravami glede točke 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah omenjeno nobeno zagotovilo, ki naj bi ga Komisija v zvezi s tem dala družbi Kone.

212    Nazadnje iz sodne prakse izhaja, da gospodarski subjekti ne morejo legitimno pričakovati, da bo obstoječi položaj ostal nespremenjen, saj ga lahko institucije spremenijo v okviru svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku (sodbi Sodišča z dne 5. oktobra 1994 v zadevi Nemčija proti Svetu, C‑280/93, Recueil, str. I‑4973, točka 80, in z dne 30. junija 2005 v zadevi Alessandrini in drugi proti Komisiji, C‑295/03 P, ZOdl., str. I‑5673, točka 89; glej tudi v točki 46 zgoraj navedeno sodbo Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, točka 64 in navedena sodna praksa). Tako učinkovita uporaba pravil Unije o konkurenci zahteva, da lahko Komisija višino glob kadar koli prilagodi potrebam te politike (glej v tem smislu v točki 80 zgoraj navedeno sodbo Musique diffusion française in drugi proti Komisiji, točka 109; sodbo Sodišča z dne 2. oktobra 2003 v zadevi Aristrain proti Komisiji, C‑196/99 P, Recueil, str. I‑11005, točka 81; v točki 34 zgoraj navedeno sodbo Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 227; ter sodbi Splošnega sodišča z dne 10. marca 1992 v zadevi Solvay proti Komisiji, T‑12/89, Recueil, str. II‑907, točka 309; in z dne 14. maja 1998 v zadevi Europa Carton proti Komisiji, T‑304/94, Recueil, str. II‑869, točka 89).

213    Iz tega sledi, da je očitek tožečih strank v zvezi z nezadostnim znižanjem globe za neizpodbijanje dejstev v zvezi s kršitvijo v Nemčiji neutemeljen.

 Zavrnitev Komisije, da odobri dodatno znižanje globe za predložitev dodatnih informacij in pojasnil v zvezi s kršitvijo v Nemčiji

214    Tožeče stranke trdijo, da ima družba Kone v zvezi s kršitvijo v Nemčiji pravico do dodatnega znižanja globe za svoje sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ker je v nasprotju s trditvami Komisije v izpodbijani odločbi (točka 794 obrazložitve izpodbijane odločbe) pripomogla k pojasnitvi ali dopolnitvi dejstev, navedenih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah. V oddelku 7 odgovora družbe Kone na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah naj bi bila namreč popravljena in pojasnjena vrsta dejstev v zvezi z vlogo nemškega strokovnega združenja VDMA. Družba Kone naj bi Komisijo opozorila tudi na dejstvo, da je ta v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah napačno upoštevala prihodke vseh sektorjev nove opreme, storitev in posodobitev. Komisija naj bi v izpodbijani odločbi priznala, da je kartel zadeval samo prihodke sektorja nove opreme.

215    V zvezi s tem je treba poudariti, da tožeče stranke ne navajajo, kako so domnevna pojasnila družbe Kone glede vloge strokovnega združenja VDMA Komisiji pomagala pri njeni preiskavi. Vsekakor namen domnevnih navedb družbe Kone v zvezi s tem ni bil pojasniti ali dopolniti dejstva, predstavljena v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, ampak jim nasprotovati, saj je bil namen teh pojasnil predvsem diskreditirati trditve družbe Schindler v zvezi z vzpostavitvijo delovne skupine za tekoče stopnice. Družba Kone je poleg tega v okviru uresničevanja pravice do obrambe poudarila neupoštevnost omembe navedenega projekta v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah. Kar zadeva dejstvo, da je Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah napačno upoštevala prihodke vseh sektorjev, navedenih v točki 214 zgoraj, je treba navesti, da je bil namen odgovora družbe Kone na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah dokazati, da Komisija pri izračunu zneska globe ni ustrezno opredelila trgov dvigal in tekočih stopnic, na katere je vplival kartel. Družba Kone je s tem samo – uspešno – uveljavljala svojo pravico do obrambe, ker je Komisija v izpodbijani odločbi upoštevala opredelitev, ki jo je v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah predlagala družba Kone. Ta očitek je zato treba zavrniti.

 Zavrnitev Komisije, da družbi Kone odobri znižanje globe za njeno domnevno sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 pri dokazovanju kršitve na Nizozemskem

216    Komisija je glede domnevnega sodelovanja družbe Kone zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v točki 851 obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnila:

„Družba Kone je v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah izjavila, da ne izpodbija dejstev v zvezi z Nizozemsko. Družba Kone je, namesto da bi zagotovila dodatno pomoč pri pojasnitvi ali dopolnitvi dejstev iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, sistematično poskušala zmanjšati pomen dejstev, predstavljenih v tem obvestilu. Neizpodbijanje dejstev je torej treba označiti kot popolnoma formalno in dvoumno ter nima nobenega pozitivnega učinka na dokazovanje dejstev. Ne zadostuje na splošno izjaviti, da se dejstva ne izpodbijajo, če taka izjava v ničemer ne koristi Komisiji, ker jo spremljajo številni zadržki kot v obravnavanem primeru. Zato se družbi Kone ne sme odobriti nikakršno znižanje globe.“

217    Na prvem mestu, tožeče stranke trdijo, da bi Komisija morala družbi Kone na podlagi točke 3, šesta alinea, smernic iz leta 1998 odobriti znižanje globe na podlagi njenega dejanskega sodelovanja pri postopku v okviru dokazovanja kartela na Nizozemskem in da je, ker tega ni storila, storila očitno napako pri presoji. Trdijo tudi, da so glede na točko 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in točko 758 obrazložitve izpodbijane odločbe legitimno pričakovale, da bo to sodelovanje nagrajeno z znižanjem njihove gobe.

218    Treba je navesti, da je mogoče sodelovanje zunaj področja uporabe obvestila o ugodni obravnavi iz leta 1996 v skladu s točko 3, šesta alinea, smernic iz leta 1998 šteti za olajševalno okoliščino. V zvezi s tem je treba poudariti, da je Komisija v točki 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah napovedala, da bo „priznala znižanje [globe] za sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi [iz leta 2002], zlasti če podjetje ni izpodbijalo dejstev ali ji je zagotovilo dodatno pomoč, zaradi katere je bilo mogoče razjasniti ali dopolniti dejstva, ki jih je ugotovila Komisija“. V tem kontekstu je Komisija v točki 758 obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnila, da se je „[v] obsegu, v katerem bi na podlagi točke 614 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah nastala pričakovanja v obravnavanem primeru, […] odločila to točko razlagati v korist podjetij, ki so na podlagi tega obvestila pripomogla k dokazovanju dejanskega stanja kršitve iz [izpodbijane] odločbe tako, da niso izpodbijala dejstev ali so predložila druge dodatne informacije ali pojasnila“.

219    Prvič, po mnenju tožečih strank je treba sodelovanje družbe Kone v upravnem postopku šteti za olajševalno okoliščino na podlagi določbe, navedene v predhodni točki, v skladu s katero je upravičena do znižanja globe.

220    V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da glede na dvoumnost izjav družbe Kone v njeni vlogi na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 (glej točko 175 zgoraj), ki poleg tega v okviru navedenega obvestila niso upravičevale nikakršnega znižanja globe, naložene družbi Kone za kršitev na Nizozemskem, sodelovanja tega podjetja nikakor ni mogoče šteti za olajševalno okoliščino. Tožeče stranke zato tudi ne morejo trditi, da so lahko kakor koli legitimno pričakovale, da jim bo za to priznano znižanje globe.

221    Drugič, tožeče stranke menijo, da je družba Kone v celoti sodelovala s Komisijo ves čas postopka, kar je več, kot se zahteva z obvestilom o ugodni obravnavi iz leta 2002. Tako naj, najprej, družba Kone Komisije nikakor ne bi ovirala pri pregledu njenih prostorov na Nizozemskem in naj bi storila vse, kar je bilo v njeni moči, da je uslužbencem Komisije olajšala zbiranje informacij. Dalje, družba Kone naj bi hitro in v celoti odgovorila na zahtevo Komisije za informacije v zvezi z Nizozemsko, ki jo je prejela 13. septembra 2004. Nazadnje, družba Kone naj bi bila zelo prilagodljiva, kar zadeva zahteve po zaupnosti informacij, ki jih je predložila, kar naj bi zmanjšalo upravno breme Komisije pri sestavi nezaupne različice njenega spisa, ki naj bi bila poslana strankam.

222    Takih trditev ni mogoče sprejeti. V skladu s členom 18(1) in členom 20(3) Uredbe št. 1/2003 so namreč podjetja dolžna odgovoriti na zahteve za informacije in se podrediti preiskavam. Sodelovanje pri preiskavi, ki ne presega obveznosti, ki jih imajo podjetja na podlagi teh določb, ne upravičuje znižanja globe (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 14. maja 1998 v zadevi Weig proti Komisiji, T‑317/94, Recueil, str. II‑1235, točka 283, in v točki 67 zgoraj navedeno sodbo Scandinavian Airlines System proti Komisiji, točka 218). Poleg tega za domnevno prilagodljivost podjetja v zvezi z zahtevami za zaupno obravnavo informacij, ki jih predloži Komisiji, ni mogoče šteti, da olajša nalogo Komisije, ki mora ugotoviti in kaznovati kršitve pravil Unije o konkurenci (v točki 204 zgoraj navedena sodba Mo och Domsjö proti Komisiji, točki 395 in 396). Kot v zvezi s tem navaja Komisija, razumne zahteve za zaupnost ne ovirajo preiskave in naloga družbe Kone je vsekakor bila, da zaprosi za zaupno obravnavo podatkov, ki po njenem mnenju ne bi smeli biti razkriti tretjim osebam. Zato okoliščine, navedene v točki 221 zgoraj, pri družbi Kone niso mogle vzbuditi nikakršnega legitimnega pričakovanja, da ji bo priznano znižanje globe.

223    Tretjič, tožeče stranke trdijo, da odločitev Komisije, da družbi Kone ne odobri znižanja globe, krši načelo enakega obravnavanja, saj ni nobeno drugo podjetje, ki mu je bila naložena globa, informacij predložilo na svojo pobudo in zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, kar je Komisiji omogočilo lažje dokazovanje kršitve. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da trditev tožečih strank temelji na napačni premisi. Kot je namreč razvidno iz točk 845, 854 in 855 obrazložitve izpodbijane odločbe, družbam ThyssenKrupp, Schindler in MEE znižanje globe ni bilo priznano zato, ker so predložile dodatne informacije na svojo pobudo in zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, temveč ker so izjavile, da ne izpodbijajo dejstev iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. Položajev družbe Kone na eni strani in drugih podjetij, ki so jim bile naložene globe za kartel na Nizozemskem, na drugi strani torej ni mogoče šteti za primerljive, tako da zavrnitev Komisije, da družbi Kone zniža globo, ne krši načela enakega obravnavanja.

224    Na drugem mestu, tožeče stranke trdijo, da bi Komisija morala družbi Kone odobriti znižanje globe, ker to podjetje nikoli ni med postopkom izpodbijalo glavnih dejstev, ki jih je ugotovila Komisija. Tako naj bi bila trditev iz točke 851 obrazložitve izpodbijane odločbe in opombe 949 izpodbijane odločbe, v skladu s katero je neizpodbijanje dejstev v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah povsem formalno in dvoumno, očitno napačna.

225    V zvezi s tem je treba opozoriti, da je družba Kone v svoji vlogi na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi z Nizozemsko zanikala protikonkurenčni namen sestankov med konkurenti. [zaupno]. Pri tem je treba še poudariti, da družba Kone nikoli ni umaknila navedenih izjav, ampak jih je poskušala utemeljiti v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.

226    Res je, da družba Kone v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah trdi, da „ne izpodbija dejstev, predstavljenih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah“, in da je bila „vpletena v tajno dogovarjanje [v sektorju] dvigal in tekočih stopnic […] na Nizozemskem od junija 1999 do 5. marca 2004“ ter da „ne izpodbija, da je tajno dogovarjanje v obsegu, v katerem je podprto z dejstvi iz spisa Komisije […], zadevalo enotno in trajno kršitev“. Vendar je treba ugotoviti, da je za odgovor družbe Kone na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah značilna enaka dvoumnost kot za njeno vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi z Nizozemsko.

227    Tako, prvič, medtem ko za kršitve v Belgiji, Nemčiji in Luksemburgu odgovor družbe Kone na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah vsakokrat vsebuje trditev, da „ne izpodbija dejstev, predstavljenih v obvestilu Komisije o ugotovitvah o možnih kršitvah“, pa ni v delu njenega odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki se nanaša na kršitev na Nizozemskem, nobene podobne izjave. Da pa bi bilo podjetje upravičeno do znižanja globe zaradi neizpodbijanja dejstev, mora Komisijo izrecno obvestiti o tem, da ne namerava izpodbijati resničnosti dejstev, potem ko se je seznanilo z obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah (glej v tem smislu v točki 144 zgoraj navedeno sodbo Groupe Danone proti Komisiji, točka 504). Za izjavo, v skladu s katero družba Kone „ne izpodbija, da je tajno dogovarjanje v obsegu, v katerem je podprto z dejstvi iz spisa Komisije […], zadevalo enotno in trajno kršitev“, ni mogoče šteti, da tako kot izjave v zvezi z drugimi tremi zadevnimi državami članicami olajša nalogo Komisije, ki mora ugotoviti in kaznovati kršitve pravil Unije o konkurenci (v točki 204 zgoraj navedena sodba Mo och Domsjö proti Komisiji, točki 395 in 396).

228    Drugič, treba je ugotoviti, da je družba Kone v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah opozorila, da njeni uslužbenci na Nizozemskem „niso bili vključeni v protikonkurenčno ravnanje, vsaj ne v znatnem obsegu“. Čeprav družba Kone priznava, da „je morda prestopila črto zakonitega“, s sklicevanjem na svojo vlogo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi z Nizozemsko vseeno trdi, da lahko dejstvo, da se ponudba za projekt ne predloži ali da se predloži nekonkurenčen predračun, izhaja iz enostranskih poslovnih odločitev in ne pomeni nujno obstoja omejevalnega sporazuma. Kar zadeva pogodbe o vzdrževanju in posodabljanju, družba Kone v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah trdi, da je njena politika na tem področju temeljila na „poslovnih razlogih“ in da njena „strategija ni mogla imeti protikonkurenčnega namena ali učinka“. V zvezi z montažo nove opreme se družba Kone v opisu projektov, ki naj bi bili sestavni del kartela, sklicuje tudi na poslovne razloge, na katerih je temeljilo njeno ravnanje, in navaja, da „iz zgoraj navedenih projektov izhaja ne samo, da je bil obseg kršitve zelo omejen, ampak tudi da je tajno dogovarjanje segalo samo od pogovora o projektu brez izmenjave cen […] do izmenjave cen brez dodelitve projekta […] ter je samo v redkih primerih vključevalo dodelitev projekta […]“. Poleg tega družba Kone pojasnjuje, da „tudi če so stranke dodelile projekt, to ni moglo imeti učinka na trg“ in da bi bil „[r]ezultat […] pogosto enak, tudi če ne bilo stikov med strankami […]“. Prav tako je družba Kone v zvezi z nekaterimi posameznimi projekti [zaupno] trdila, da spis Komisije ni vključeval dovolj dokazov za ugotovitev protikonkurenčnega ravnanja.

229    Tretjič, družba Kone je v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah tudi poskušala zmanjšati dokazno vrednost izjav družb ThyssenKrupp in Otis, ki so bile, kot izhaja iz točk od 370 do 530 obrazložitve izpodbijane odločbe, bistvene za ugotovitev kršitve na Nizozemskem. Komisija je morala na te trditve družbe Kone odgovoriti in extenso v točkah od 531 do 541 obrazložitve izpodbijane odločbe.

230    Treba je torej ugotoviti, kot je ugotovila Komisija (točka 851 obrazložitve izpodbijane odločbe), da je bilo neizpodbijanje dejstev s strani družbe Kone v zvezi s kršitvijo na Nizozemskem povsem formalno in dvoumno ter ni imelo nikakršnega pozitivnega učinka na dokazovanje dejstev.

231    Iz navedenega sledi, da družba Kone v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah opisuje svoje sodelovanje pri kršitvi na Nizozemskem bodisi povsem hipotetično bodisi tako, da zmanjšuje protikonkurenčne učinke dogovorov. Ker družba Kone poleg tega izpodbija izjave, ki sta jih družbi ThyssenKrupp in Otis dali v okviru svoje vloge na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 v zvezi z Nizozemsko, je treba ugotoviti, da v okoliščinah obravnavanega primera trditve družbe Kone, ki so bile povzete v točki 227 zgoraj, niso Komisiji niti najmanj koristile (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 8. julija 2004 v zadevi Corus UK proti Komisiji, T‑48/00, ZOdl., str. II‑2325, točka 193, in v točki 144 zgoraj navedeno sodbo Groupe Danone proti Komisiji, točka 505). Družba Kone s tem, ko je v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah izpodbijala bistvene točke navedb Komisije v zvezi z dejstvi, ni pripomogla k olajšanju naloge Komisije, ki mora ugotoviti in kaznovati kršitve pravil Unije o konkurenci (v točki 204 zgoraj navedena sodba Mo och Domsjö proti Komisiji, točka 396). Čeprav je družba Kone s takim ravnanjem resda zakonito uveljavljala svojo pravico do obrambe, Komisiji ni mogoče očitati, da ji zato ni odobrila znižanja globe za neizpodbijanje dejstev.

232    Komisija je torej v točki 851 obrazložitve izpodbijane odločbe upravičeno odločila, da se družbi Kone v zvezi s kršitvijo na Nizozemskem ne odobri znižanja globe na podlagi njenega sodelovanja zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002.

233    Na tretjem mestu, tožeče stranke trdijo, da je Komisija kršila načelo enakega obravnavanja, ko je znižanje glob zaradi neizpodbijanja dejstev odobrila družbam ThyssenKrupp, Schindler in MEE, medtem ko je tako znižanje zavrnila družbi Kone. Po mnenju tožečih strank – ki poleg tega ne izpodbijajo ugotovitev Komisije, v skladu s katerimi so družbe ThyssenKrupp, Schindler in MEE v svojih odgovorih na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah izrecno izjavile, da ne izpodbijajo predstavljenih dejstev (točke 845, 854 in 855 obrazložitve izpodbijane odločbe) – je iz izpodbijane odločbe razvidno, da so prva tri podjetja v teh odgovorih izpodbijala nekatere ugotovitve Komisije v zvezi z Nizozemsko.

234    V zvezi s tem je bilo opozorjeno, da Komisija v skladu z ustaljeno sodno prakso pri presoji sodelovanja, ki ga ponudijo članice kartela, ne sme kršiti načela enakega obravnavanja (glej točko 135 zgoraj). Vendar mora biti spoštovanje načela enakega obravnavanja usklajeno s spoštovanjem načela zakonitosti, v skladu s katerim se ne more nihče v svojo korist sklicevati na nezakonitost, storjeno v korist nekoga drugega (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 4. julija 1985 v zadevi Williams proti Računskemu sodišču, 134/84, Recueil, str. 2225, točka 14; v točki 204 zgoraj navedeno sodbo SCA Holding proti Komisiji, točka 160; sodbo Splošnega sodišča z dne 20. marca 2002 v zadevi LR AF 1998 proti Komisiji, T‑23/99, Recueil, str. II‑1705, točka 263, in v točki 204 zgoraj navedeno sodbo Mo och Domsjö proti Komisiji, točka 398).

235    Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da je mogoče šteti, da je podjetje, ki izrecno izjavi, da ne izpodbija navedb v zvezi z dejstvi, s katerimi je Komisija utemeljila svoje očitke, pripomoglo k poenostavitvi naloge te institucije, da ugotovi in kaznuje kršitve pravil Unije o konkurenci. Komisija ima v svojih odločbah, s katerimi ugotovi kršitev teh pravil, pravico meniti, da tako ravnanje pomeni priznanje navedb v zvezi z dejstvi in torej dokazuje utemeljenost zadevnih navedb. Zato lahko tako ravnanje upraviči znižanje zneska globe. To ne velja, kadar podjetje v svojem odgovoru izpodbija bistvene točke teh navedb. Podjetje namreč s takim odnosom med upravnim postopkom ne pripomore k poenostavitvi naloge Komisije, ki mora ugotoviti in kaznovati kršitve pravil Unije o konkurenci (v točki 204 zgoraj navedena sodba Mo och Domsjö proti Komisiji, točki 395 in 396).

236    V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ko Komisija v točkah 845, 854 in 855 obrazložitve izpodbijane odločbe družbam ThyssenKrupp, Schindler in MEE odobri enoodstotno znižanje zneska globe zaradi neizpodbijanja dejstev, se lahko ta znižanja štejejo za zakonita samo, če so zadevna podjetja izrecno izjavila, da ne izpodbijajo navedenih dejstev (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 14. maja 1998 v zadevi Mayr-Melnhof proti Komisiji, T‑347/94, Recueil, str. II‑1751, točka 333, in v točki 204 zgoraj navedeno sodbo Mo och Domsjö proti Komisiji, točka 397), in če v svojih odgovorih na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah niso izpodbijala bistvenih točk navedb Komisije (glej v tem smislu v točki 204 zgoraj navedeno sodbo Mo och Domsjö proti Komisiji, točka 396).

237    Ker tožbeni razlog tožečih strank temelji na premisi, da so bila drugim udeleženkam v kartelu na Nizozemskem odobrena nezakonita znižanja glob, saj naj bi iz točk obrazložitve izpodbijane odločbe, na katere se sklicujejo tožeče stranke, konkretno izhajalo, da so navedene udeleženke dejansko izpodbijale dejstva, navedena v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, je treba ta tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

238    Poleg tega v zvezi z elementi, ki so jih navedle tožeče stranke in ki po njihovem mnenju dokazujejo, da je bilo drugim podjetjem priznano znižanje globe zaradi neizpodbijanja dejstev, čeprav so v svojih odgovorih na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah izpodbijala dejstva v zvezi z Nizozemsko, iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in iz izpodbijane odločbe izhaja, da so ti elementi neutemeljeni.

239    Kar zadeva, prvič, družbo Schindler, tožeče stranke trdijo, da iz točk 593 in 594 obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je ta izpodbijala obstoj kršitve člena 81 ES. Poleg tega naj bi bilo iz točke 667 obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je družba Schindler trdila, da nezakoniti stiki med konkurenti niso povzročili zvišanja cen na trgu in da je bil razdeljen samo omejen delež projektov, medtem ko se je konkurenca med članicami kartela nadaljevala. Nazadnje naj bi družba Schindler glede na točko 751 obrazložitve izpodbijane odločbe trdila, da se konkurenti niso dogovorili o vzajemnih povračilnih ukrepih za dobro izvajanje sporazumov.

240    V zvezi s tem je treba poudariti, da čeprav je res, da je, kot izhaja iz točk 593 in 594 obrazložitve izpodbijane odločbe, družba Schindler trdila, da se člen 81 ES ne uporablja za zadevne kartele, ker ti zaradi svoje nacionalne razsežnosti niso občutno vplivali na trgovino med državami članicami, je treba navesti, da s tem ni izpodbijala dejstev iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, na katerih je temeljila presoja Komisije v zvezi z občutnim učinkom zadevnih kršitev na navedeno trgovino. Poleg tega trditev v zvezi z neobstojem zvišanja cen in omejenim številom razdeljenih projektov ni mogoče razlagati kot izpodbijanje dejstev s strani družbe Schindler, ker ta dejstva med drugim izhajajo iz točk 412, 415, 437 in 442 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. Nazadnje, trditev družbe Schindler, katere namen je bil priznanje olajševalne okoliščine zaradi domnevnega neobstoja povračilnih ukrepov, ne pomeni izpodbijanja dejstev, saj je bil ta neobstoj povračilnih ukrepov ugotovljen v točki 432 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. Družba Schindler je tako to ugotovitev uporabila, samo da bi dokazala, da ji je treba priznati olajševalno okoliščino.

241    Vsekakor iz nezaupne različice odgovora družbe Schindler na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, predloženega na zahtevo Splošnega sodišča, izhaja, da družba Schindler, ki je v navedenem odgovoru izrecno izjavila, da ne izpodbija dejstev, na katerih temeljijo očitki Komisije, v njem ni izpodbijala dejstev, ki jih je predstavila Komisija.

242    Drugič, kar zadeva družbo ThyssenKrupp, tožeče stranke trdijo, da iz točk 593, 594 in 724 obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je izpodbijala obstoj kršitve člena 81 ES in trdila, da ni sodelovala pri vseh elementih kršitve. Iz točk 508, 513 in 515 obrazložitve izpodbijane odločbe naj bi prav tako izhajalo, da je družba ThyssenKrupp izpodbijala nekatera dejstva v zvezi s trajanjem svojega sodelovanja v kartelu.

243    Čeprav je, po eni strani, v zvezi s tem res, da je, kot izhaja iz točk 593 in 594 obrazložitve izpodbijane odločbe, družba ThyssenKrupp trdila, da se člen 81 ES ne uporablja za zadevne kartele, ker ti zaradi svoje nacionalne razsežnosti niso občutno vplivali na trgovino med državami članicami, je treba navesti, da s tem ni izpodbijala dejstev iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, na katerih je temeljila presoja Komisije v zvezi z občutnim učinkom zadevnih kršitev na navedeno trgovino. Po drugi strani možnost, da se družba ThyssenKrupp ni udeležila vseh sestankov, izhaja iz točke 575 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. Družba ThyssenKrupp je to dejstvo, daleč od tega, da bi ga zanikala, uporabila, samo da bi dokazala obstoj olajševalne okoliščine zanjo (točka 726 obrazložitve izpodbijane odločbe). Nazadnje je treba, kar zadeva domnevno izpodbijanje dejstev v zvezi s trajanjem njenega sodelovanja v kartelu, ki naj bi bilo razvidno iz točk 508 in od 513 do 515 obrazložitve izpodbijane odločbe, navesti, da je bila trditev družbe ThyssenKrupp, da se od sredine leta 2002 do aprila/maja 2003 ni udeležila nobenega sestanka, izrecno navedena že v točki 506 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. Komisija je v točki 515 obrazložitve izpodbijane odločbe v bistvu menila, da je mogoče, da družba ThyssenKrupp ni bila prisotna na sestankih, ki so potekali v drugem polletju leta 2002, vendar da tako dejstvo, tudi če bi bilo dokazano, ne dokazuje, da je družba ThyssenKrupp kartel zapustila.

244    Tretjič, kar zadeva družbo MEE, tožeče stranke najprej trdijo, da je iz točke 751 obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je to podjetje trdilo, da ni obstajal noben mehanizem nadomestil ali spremljanja. Dalje naj bi iz opomb 644, 676, 693, 697, 709, 713 in 714 izpodbijane odločbe izhajalo, da je družba MEE trdila, da ni bila pozvana k razpisu v zvezi s sedmimi projekti, navedenimi v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, in da posledično ni oddala ponudbe za te projekte. Poleg tega naj bi iz točke 481 obrazložitve izpodbijane odločbe in opombe 715 izpodbijane odločbe izhajalo, da je družba MEE izpodbijala ugotovitev, v skladu s katero je sodelovala na drugih sestankih o montaži nove opreme po septembru 2001. Nazadnje naj bi družba MEE glede na točko 724 obrazložitve izpodbijane odločbe v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah trdila, da ni sodelovala pri vseh elementih kršitve.

245    V zvezi s tem je treba navesti, da tudi te trditve ne pomenijo izpodbijanja dejstev, predstavljenih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah.

246    Glede trditve, da ni obstajal mehanizem nadomestil ali spremljanja, je treba ugotoviti, da to dejstvo izhaja iz točke 431 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah. Tako je družba MEE to dejstvo prej kot zanikala skušala uporabiti v svoj prid in doseči znižanje globe na podlagi olajševalne okoliščine (točka 751 obrazložitve izpodbijane odločbe).

247    Glede trditve, da je družba MEE trdila, da ni bila pozvana k razpisu v zvezi s sedmimi projekti, navedenimi v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, in da posledično ni oddala ponudbe za te projekte, je treba navesti, da iz točke 441 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah izhaja, da stranke niso vedno pozvale vseh udeleženk v kartelu na Nizozemskem k oddaji ponudbe za določen projekt. Vsekakor kot izhaja iz točk obrazložitve in opomb izpodbijane odločbe, ki jih navajajo tožeče stranke, družba MEE ni izpodbijala, da je lahko sodelovala na zadevnih sestankih in da je bila obveščena o pogovorih (opombe 644, 676, 693, 697, 713 in 714 izpodbijane odločbe).

248    Poleg tega je iz opombe 709 izpodbijane odločbe razvidno, da družba MEE ne izpodbija ugotovitve dejanskega stanja s strani Komisije, ampak samo trditev ene same udeleženke v kartelu, to je družbe Kone, navedene v točki 497 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki je poleg tega druge udeleženke v kartelu niso potrdile.

249    Glede dejstva, da je družba MEE izpodbijala svojo udeležbo na drugih sestankih o projektih v zvezi z montažo nove opreme po septembru 2001, zadostuje ugotoviti, da tožeče stranke ne opredelijo natančno nobenega določenega projekta v zvezi z montažo nove opreme, pri katerem naj bi družba MEE sodelovala po septembru 2001.

250    Kar zadeva neobstoj sodelovanja družbe MEE na vseh sestankih, je Komisija to dejstvo ugotovila sama v točki 575 obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, družba MEE pa je to dejstvo skušala uporabiti, da bi dosegla znižanje globe na podlagi olajševalne okoliščine (točka 724 obrazložitve izpodbijane odločbe).

251    Treba je torej ugotoviti, da očitek v zvezi s kršitvijo načela enakega obravnavanja vsekakor temelji na napačni premisi, v skladu s katero iz točk obrazložitve izpodbijane odločbe, na katere se sklicujejo tožeče stranke, izhaja, da so družbe Schindler, ThyssenKrupp in MEE izpodbijale dejstva v zvezi s kartelom na Nizozemskem.

252    Iz vsega navedenega sledi, da je treba vse očitke v zvezi s presojo sodelovanja družbe Kone zunaj področja uporabe obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 pri dokazovanju kršitve v Nemčiji in na Nizozemskem zavrniti.

253    Iz tega sledi, da je treba tožbo v celoti zavrniti.

 Stroški

254    V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeče stranke niso uspele, zato se jim v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družbam Kone Oyj, Kone GmbH in Kone BV se naloži plačilo stroškov.

Martins Ribeiro Wahl Dittrich

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 13. julija 2011.

Podpisi

Kazalo

Upravni postopek

Preiskava Komisije

Nemčija

Nizozemska

Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah

Izpodbijana odločba

Postopek in predlogi strank

Pravo

Tožbeni razlog kršitve smernic iz leta 1998 in načela sorazmernosti pri določitvi izhodiščnega zneska glob

Tožbeni razlog kršitve obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 ter kršitve načel varstva legitimnih pričakovanj, enakega obravnavanja in pravice do obrambe

Obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002

Polje proste presoje Komisije in nadzor, ki ga izvajajo sodišča Unije

Sodelovanje družbe Kone pri dokazovanju kršitve v Nemčiji

Sodelovanje družbe Kone pri dokazovanju kršitve na Nizozemskem

Tožbeni razlog kršitve načel varstva legitimnih pričakovanj in enakega obravnavanja pri določitvi zneska znižanja glob, odobrenega za sodelovanje družbe Kone med upravnim postopkom

Uvodne ugotovitve

Raven znižanja globe za neizpodbijanje dejstev v zvezi s kršitvijo v Nemčiji

Zavrnitev Komisije, da odobri dodatno znižanje globe za predložitev dodatnih informacij in pojasnil v zvezi s kršitvijo v Nemčiji

Zavrnitev Komisije, da družbi Kone odobri znižanje globe za njeno domnevno sodelovanje zunaj obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 pri dokazovanju kršitve na Nizozemskem

Stroški

* Jezik postopka: angleščina.

1 – Prikriti zaupni podatki.