Language of document : ECLI:EU:C:2006:773

Zadeva C-374/04

Test Claimants in Class IV of the ACT Group Litigation

proti

Commissioners of Inland Revenue

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division)

„Svoboda ustanavljanja – Prosti pretok kapitala – Davek od dohodkov pravnih oseb – Razdelitev dividend – Davčni odbitek – Drugačno obravnavanje delničarjev rezidentov in delničarjev nerezidentov – Dvostranske konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja“

Povzetek sodbe

1.        Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Prosti pretok kapitala – Davčna zakonodaja

2.        Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Prosti pretok kapitala – Davčna zakonodaja

(člena 43 ES in 56 ES)

3.        Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Prosti pretok kapitala – Davčna zakonodaja

(člena 43 ES in 56 ES)

1.        Člena 43 ES in 56 ES je treba razlagati tako, da kadar država članica pozna sistem preprečevanja ali zmanjšanja verižne obdavčitve ali ekonomske dvojne obdavčitve za dividende, ki jih družbe rezidentke izplačajo rezidentom, mora dividende, ki jih izplačajo družbe nerezidentke rezidentom, obravnavati enako.

Položaj delničarjev, rezidentov države članice, ki prejmejo dividende od družbe s sedežem v tej državi, je namreč primerljiv s položajem delničarjev, rezidentov navedene države, ki prejmejo dividende od družbe s sedežem v drugi državi članici, če so tako dividende domačega izvora kakor dividende tujega izvora lahko v primeru družb delničark predmet verižne obdavčitve in v primeru končnih delničarjev ekonomske dvojne obdavčitve. Vendar kadar družba razdeljevalka in delničar, prejemnik dividend, nista rezidenta iste države članice, država članica rezidentstva družbe razdeljevalke ni v istem položaju kot država članica rezidentstva delničarja, prejemnika dividend. Položaj države članice, katere rezidenti so tako družbe razdeljevalke kakor končni delničarji, ni primerljiv s položajem države članice, katere rezidentka je družba, ki razdeli dividende družbi nerezidentki, ki jih nato sama izplača svojim končnim delničarjem, ker zadnja država deluje načeloma zgolj kot država vira razdeljenih dobičkov. Nasprotno, država članica kot država rezidentstva delničarja odobri končnim delničarjem rezidentom, kadar jim družba rezidentka razdeli dividende, davčni odbitek, enak deležu davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je plačala družba, ki je ustvarila razdeljeni dobiček, v obliki akontacije ob razdelitvi navedenih dividend.

(Glej točke 55, 56, 58, 64 in 65.)

2.        Člena 43 ES in 56 ES ne nasprotujeta temu, da država članica, kadar družba, rezidentka navedene države, razdeli dividende, odobri družbam, prejemnicam navedenih dividend, ki so tudi rezidentke te države, davčni odbitek, ki je enak deležu davka, ki ga je plačala družba razdeljevalka za razdeljene dobičke, vendar pa ga ne odobri družbam prejemnicam, rezidentkam druge države članice, ki v prvi državi niso zavezane za davek za te dividende.

(Glej točko 74 in točko 1 izreka.)

3.        Člena 43 ES in 56 ES ne nasprotujeta temu, da država članica pravice do davčnega odbitka, ki je predvidena s konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, sklenjeno z drugo državo članico, za družbe rezidentke te zadnje države, ki prejmejo dividende družbe, rezidentke prve države, ne razširi na družbe, rezidentke tretje države članice, s katero je sklenila konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki ne predvideva take pravice za družbe, rezidentke te tretje države.

Dejstvo, da se vzajemne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz prve konvencije, uporabljajo le za osebe, ki so rezidentke ene od teh dveh držav članic pogodbenic, je neizogibna posledica dvostranskih konvencij za izogibanje dvojnega obdavčevanja.

(Glej točki 91, 94 in točko 2 izreka.)