Zadeva C-108/09

Ker-Optika bt

proti

ÀNTSZ Dél-dunántúli Regionális Intézete

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Baranya megyei bíróság)

„Prosti pretok blaga – Javno zdravje – Spletna prodaja kontaktnih leč – Nacionalna zakonodaja, ki dovoljuje prodajo kontaktnih leč samo v prodajalnah z medicinskimi pripomočki – Direktiva 2000/31/ES – Informacijska družba – Elektronsko poslovanje“

Povzetek sodbe

1.        Približevanje zakonodaj – Elektronsko poslovanje – Direktiva 2000/31

(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31)

2.        Prosti pretok blaga – Količinske omejitve – Ukrepi z enakim učinkom

(člena 34 PDEU in 36 PDEU; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31, člen 3(4))

1.        Nacionalna pravila o prodaji kontaktnih leč v delu, v katerem se nanašajo na spletno prodajo takih leč, in sicer zlasti na spletno ponudbo in na elektronsko sklenitev pogodbe, spadajo na področje uporabe Direktive 2000/31 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju). Nasprotno pa nacionalna pravila o dobavi takih leč ne spadajo na področje uporabe te direktive.

(Glej točke 28, 31 in 77 ter izrek.)

2.        Člena 34 PDEU in 36 PDEU ter Direktivo 2000/31 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju), je treba razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki dovoljuje prodajo kontaktnih leč le v specializiranih prodajalnah z medicinskimi pripomočki.

Taka zakonodaja je namreč ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, ki so prepovedane s členom 34 PDEU, ker se prepoved spletne prodaje kontaktnih leč, ki je del te zakonodaje, nanaša na kontaktne leče, ki izvirajo iz drugih držav članic in so predmet prodaje po pošti in dobave na dom potrošnikov, ki živijo na nacionalnem ozemlju, in ker gospodarskim subjektom iz drugih držav članic odvzame posebno učinkovit način prodaje teh izdelkov in tako znatno ovira njihov dostop do trga zadevne države članice.

Res je, da je taka zakonodaja, ki dovoljuje prodajo kontaktnih leč samo prodajalnam z optičnimi pripomočki, ki ponujajo storitve usposobljenega optika, primerna za uresničitev cilja varovanja zdravja uporabnikov kontaktnih leč. Vendar nacionalni zakonodajalec s sprejetjem take zakonodaje prekorači mejo diskrecijske pravice, ki jo ima glede določanja ravni, na kateri želi zagotoviti varovanje javnega zdravja, in je treba šteti, da ta zakonodaja presega to, kar je nujno potrebno, da se doseže cilj, ki ga uveljavlja, saj bi bilo ta cilj mogoče doseči z manj omejevalnimi ukrepi, kot so ti, ki jih določa navedena zakonodaja, namreč z ukrepi, ki bi določili omejitve samo za prvo dobavo leč in bi zahtevali, da zainteresirani gospodarski subjekti dajo stranki na razpolago usposobljenega optika.

Navedene zakonodaje v delu, ki vsebuje prepoved spletne prodaje kontaktnih leč, iz istih razlogov ni mogoče šteti za sorazmerno glede cilja varstva javnega zdravja iz člena 3(4) Direktive 2000/31.

(Glej točke 58, 64, od 74 do 76 in 78 ter izrek.)