Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 13. marca 2015 vložilo Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber) (Združeno kraljestvo) – Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs/National Exhibition Centre Limited
(Zadeva C-130/15)
Jezik postopka: angleščina
Predložitveno sodišče
Upper Tribunal (Tax and Chancery Chamber)
Stranki v postopku v glavni stvari
Pritožnik: Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs
Nasprotna stranka: National Exhibition Centre Limited
Vprašanji za predhodno odločanje
V zvezi z oprostitvijo plačila DDV iz člena 13B(d)(3) Šeste direktive (Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS))1 , kot ga Sodišče razlaga v sodbi z dne 5. junija 1997 v zadevi Sparekassernes Datacenter proti Skatteministeriet (ECLI:EU:C: 1997:278; C-2/95, Recueil, str. I-3017), katera načela je treba uporabiti pri ugotavljanju, ali ima storitev „učinek prenosa sredstev in povzroč[i] spremembe v pravnem in finančnem položaju“ v smislu točke 66 navedene sodbe? Zlasti:
1.1 Ali se oprostitev uporablja za storitev, kot jo v obravnavani zadevi izvaja davkoplačevalec, pri čemer ta ne knjiži zneskov v breme ali v dobro računov, nad katerimi ima nadzor, temveč pri prenosu sredstev povzroči prenos sredstev, ki ga opravi neodvisna finančna institucija?
1.2 Ali je v primeru plačila s kreditno ali debetno kartico odgovor na vprašanje 1.1 odvisen od tega, ali izvajalec storitve sam pridobi avtorizacijske kode neposredno od banke imetnika kartice ali, nasprotno, te kode pridobi prek banke lastnika prodajnega mesta?
1.3 V čem se (a) storitev zagotovitve finančnih informacij, brez katere plačilo ne bi bilo opravljeno, vendar ne spada na področje uporabe oprostitve (kot v sodbi z dne 28. julija 2011 v zadevi Nordea Pankki Suomi (ECLI:EU:C:2011:532; C-350/10, ZOdl., str. I-7359)), razlikuje od (b) storitve obdelave podatkov, katere funkcionalni učinek je prenos sredstev in za katero je Sodišče ugotovilo, da lahko zato spada na področje uporabe oprostitve (kot na primer v sodbi SDC, točka 66)?2. Katera načela je treba uporabiti pri ugotavljanju, ali storitev, kot jo v obravnavani zadevi izvaja davkoplačevalec, spada na področje uporabe izključitve iz oprostitve kot „izterjave dolgov“ iz člena 13B(d)(3) Šeste direktive? Konkretno, če bi storitev obdelave plačila na nek način (npr. z debetno ali kreditno kartico) v skladu z načeli iz sodbe z dne 28. oktobra 2010 v zadevi Commissioners for Her Majesty’s Revenue and Customs proti AXA UK plc. (ECLI:EU:C:2010:646; C-175/09, ZOdl., str. I-1071) pomenila „izterjavo dolgov“ v okoliščinah, ko je zadevna storitev dobavljena osebi, ki ji je bilo to plačilo dolgovano (tj. osebi, ki prejme plačilo), ali navedena storitev pomeni tudi „izterjavo dolgov“ v okoliščinah, ko je zadevna storitev dobavljena osebi, ki plačilo dolguje (tj. osebi, ki opravi plačilo)?
Poleg tega, ali v okoliščinah obravnavane zadeve sploh obstaja „dolg“, ki naj bi bil „izterjan“?