MNENJE 1/09

Mnenje, izdano na podlagi člena 218(11) PDEU

„Mnenje, izdano na podlagi člena 218(11) PDEU – Osnutek sporazuma – Vzpostavitev enotnega sistema za reševanje patentnih sporov – Sodišče za evropske patente in patente Skupnosti – Združljivost navedenega osnutka s Pogodbama“

Povzetek mnenja

1.        Mednarodni sporazumi – Sporazum, ki vzpostavlja enotni sistem za reševanje patentnih sporov – Predhodno mnenje Sodišča – Predlog za izdajo mnenja, vložen na predhodni stopnji pogajanj ali pred začetkom pogajanj – Mnenje, ki ga zahteva Svet brez posvetovanja s Parlamentom – Dopustnost – Pogoji

(člen 218(11) PDEU)

2.        Mednarodni sporazumi – Sporazum, ki vzpostavlja enotni sistem za reševanje patentnih sporov – Ustanovitev sodišča za evropske patente in patente Skupnosti – Združljivost z določbami Pogodbe

(člena 262 PDEU in 344 PDEU)

3.        Mednarodni sporazumi – Sporazum, ki vzpostavlja enotni sistem za reševanje patentnih sporov – Ustanovitev sodišča za evropske patente in patente Skupnosti – Izključna pristojnost tega sodišča za tožbe, ki so jih vložili posamezniki, ter za razlago in uporabo prava Unije na področju patentov Skupnosti – Nezdružljivost z institucionalnim in sodnim okvirom Unije

(člena 4(3) PEU in 19(1) PEU; členi od 258 PDEU do 260 PDEU in 267 PDEU)

1.        Na podlagi člena 218(11) ES lahko Evropski parlament, Svet, Komisija ali država članica od Sodišča pridobi mnenje, ali je načrtovani sporazum združljiv z določbami Pogodb. Ta določba je namenjena temu, da se preprečijo zapleti, ki bi lahko nastali zaradi sodnega izpodbijanja združljivosti mednarodnih sporazumov, ki zavezujejo Unijo, s Pogodbama. Sodna odločba, s katero bi bilo po sklenitvi mednarodnega sporazuma, ki zavezuje Unijo, morebiti ugotovljeno, da sporazum z vidika vsebine ali postopka sklenitve ni združljiv z določbami Pogodb, bi namreč povzročila resne težave ne le znotraj Unije, ampak tudi v mednarodnih odnosih, in bi lahko škodovala vsem zainteresiranim strankam, tudi tretjim državam.

Okoliščina, da bo mednarodni sporazum lahko sprejet šele po posvetovanju s Parlamentom oziroma po njegovi odobritvi in da bo sprejetje morebitnih spremljevalnih zakonodajnih ukrepov v Uniji predmet zakonodajnega postopka tudi v tej instituciji, ne vpliva na možnost, ki jo ima Svet na podlagi člena 218(11) PDEU, da zaprosi za mnenje Sodišča.

Za to, da se lahko vloži predlog za izdajo mnenja na podlagi navedenega člena, se ne zahteva, da med zadevnimi institucijami obstaja dokončno soglasje. Pravico Sveta, Parlamenta, Komisije in držav članic, da Sodišče zaprosijo za mnenje, je namreč mogoče izvrševati posamično, brez kakršnega koli usklajevanja in čakanja na končni izid s tem povezanega zakonodajnega postopka. Parlament ima vsekakor pravico, da sam vloži predlog za izdajo mnenja.

Poleg tega je mogoče Sodišču predložiti predlog za izdajo mnenja pred začetkom pogajanj na mednarodni ravni, če je predmet predvidenega sporazuma znan – čeprav še obstaja več neusklajenih možnosti in razhajanj v zvezi z oblikovanjem zadevnega besedila – in če dokumenti, predloženi Sodišču, temu omogočajo, da na vprašanje, ki ga je postavil Svet, odgovori dovolj zanesljivo. Dopustnosti predloga za izdajo mnenja ni mogoče izpodbijati, saj Svet še ni sprejel odločitve o začetku pogajanj na mednarodni ravni.

(Glej točke 47, 48, 53, 55 in 56.)

2.        Člen 262 PDEU ne nasprotuje ustanovitvi sodišča za evropske patente in patente Skupnosti. Čeprav je res, da ta člen omogoča, da se Sodišču zaupajo nekatere od pristojnosti, za katere je predvideno, da bi bile dodeljene navedenemu sodišču, pa možnost iz tega člena ni edini način za ustanovitev enotnega sodišča na področju patentov. Ta določba namreč predvideva možnost razširitve pristojnosti sodišč Unije na spore, ki se nanašajo na uporabo aktov Unije, ki uvajajo evropske pravice intelektualne lastnine. Zato člen 262 PDEU ne vzpostavlja monopola Sodišča na obravnavanem področju in ne prejudicira izbire sodnega okvira, ki se lahko vzpostavi za spore med posamezniki glede pravic intelektualne lastnine.

Ustanovitev sodišča za evropske patente in patente Skupnosti naj tudi ne bi bila v nasprotju s členom 344 PDEU, ker ta člen državam članicam prepoveduje le to, da bi spore glede razlage ali uporabe Pogodb reševale na načine, ki v njih niso določeni. Pristojnosti, ki jih osnutek sporazuma, ki vzpostavlja enotni sistem za reševanje patentnih sporov, dodeljuje sodišču za evropske patente in patente Skupnosti, pa bi se nanašale samo na spore med posamezniki na tem področju.

(Glej točke od 61 do 63.)

3.        Naloga mednarodnega sodišča, predvidenega z osnutkom sporazuma, ki vzpostavlja enotni sistem za reševanje patentnih sporov, ki se trenutno imenuje sodišče za evropske patente in patente Skupnosti, je razlaga in uporaba ne le določb navedenega sporazuma, ampak tudi prihodnje uredbe o patentu Skupnosti in drugih aktov prava Unije, zlasti uredb in direktiv, v povezavi s katerimi naj bi brali navedeno uredbo, in sicer določb o drugih ureditvah intelektualne lastnine, ter tudi pravil Pogodbe DEU o notranjem trgu in konkurenčnem pravu. To sodišče je prav tako lahko pozvano, naj odloči o sporu, ki poteka pred njim v zvezi s temeljnimi pravicami in splošnimi načeli prava Unije, ali naj celo preuči veljavnost akta Unije.

Čeprav je res, da Sodišče ni pristojno za odločanje o direktnih tožbah med posamezniki na področju patentov, saj so za to pristojna sodišča držav članic, pa te države pristojnosti za odločanje o teh sporih ne morejo dodeliti sodišču, ustanovljenemu z mednarodnim sporazumom, ki navedenim sodiščem – kot sodiščem „skupnega prava“ pravnega reda Unije – odvzame njihovo nalogo izvajanja prava Unije in zato možnost ali v nekaterih primerih celo obveznost iz člena 267 PDEU za predlog sprejetja predhodne odločbe na zadevnem področju. Namen sistema, ki ga ta člen vzpostavlja in ki je nujen za ohranitev skupnostne narave prava, uvedenega s Pogodbama, je zagotoviti, da ima to pravo v vseh okoliščinah enak učinek v vseh državah članicah, in zato med Sodiščem in nacionalnimi sodišči vzpostavlja neposredno sodelovanje, v okviru katerega zadnja tesno sodelujejo pri pravilni uporabi in enotni razlagi prava Unije ter varstvu pravic, ki jih ta pravni red daje posameznikom.

Z osnutkom sporazuma je predviden postopek predhodnega odločanja, s katerim je za področje uporabe navedenega sporazuma možnost vložitve predloga za sprejetje predhodne odločbe pridržana sodišču za evropske patente in patente Skupnosti, s čimer je ta možnost odvzeta nacionalnim sodiščem. Poleg tega odločba sodišča za evropske patente in patente Skupnosti, ki bi kršila pravo Unije, ne bi mogla biti predmet postopka zaradi neizpolnitve obveznosti in ne bi mogla povzročiti nikakršne odškodninske odgovornosti ene ali več držav članic zaradi kršitev prava Unije, ki bi jim jih bilo mogoče pripisati.

Predvideni sporazum bi zato s tem, da mednarodnemu sodišču, ki je zunaj institucionalnega in sodnega okvira Unije, dodeli izključno pristojnost za reševanje veliko tožb, ki bi jih vložili posamezniki na področju patenta Skupnosti, ter za razlago in uporabo prava Unije na tem področju, sodiščem držav članic odvzel pristojnosti glede razlage in uporabe prava Unije, Sodišču pa pristojnost, da v okviru postopka predhodnega odločanja odgovori na vprašanja, ki bi jih postavila ta sodišča, in bi zato spremenil pristojnosti, ki jih Pogodbi dajeta institucijam Unije in državam članicam in ki so nujne za ohranitev značilnosti prava Unije.

(Glej točke 71, 78, 80, 81, 83, 84, 86, 88 in 89.)