Pritožba, ki jo je Dansk Automat Brancheforening vložila 5. decembra 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 26. septembra 2014 v zadevi T-601/11, Dansk Automat Brancheforening/Evropska komisija

(Zadeva C-563/14 P)

Jezik postopka: danščina

Stranke

Pritožnica: Dansk Automat Brancheforening (zastopniki: K. Dyekjær, T. Høg in J. Flodgaard, odvetniki)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Kraljevina Danska, Republika Malta, Betfair Group plc, Betfair International Ltd, European Gaming and Betting Association (EGBA)

Predlogi

Sodba Splošnega sodišče z dne 26. septembra 2014 v zadevi T-601/11 naj se razveljavi;

ugotovi naj se, da je tožba v zadevi T-601/11 dopustna;

zadeva naj se vrne Splošnemu sodišču v odločanje, da se o tožbenih razlogih, ki jih je tožeča stranka (zdaj pritožnica) navedla na prvi stopnji, odloči po vsebini;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in pred Sodiščem – podredno naj se intervenentkam naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in Sodiščem.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Primarni pritožbeni razlog se nanaša na to, da naj bi Splošno sodišče s tem, da je tožbo pritožnice zavrglo kot nedopustno, napačno razlagalo in/ali napačno uporabilo merila, določena v členu 263, četrti odstavek, PDEU v zvezi z vlaganjem tožb zoper sklepe, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 107(3)(c) PDEU.

Zlasti naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pojem „posamičnega nanašanja“ iz člena 263(4) PDEU, ker naj ga ne bi razlagalo v skladu s sodno prakso Sodišča in naj bi ga zato napačno uporabilo. V zvezi s tem naj bi Splošno sodišče: (1) napačno ugotovilo, da se ukrep ne more posamično nanašati na posamezne članice pritožnice, ki je združenje, saj se nanaša tudi na tretje osebe; (2) napačno ugotovilo, da so navedene članice navedle samo, da so konkurentke upravičenkam do pomoči; (3) zaradi česar naj napačno ne bi upoštevalo konkretnih izračunov, ki so jih predložile članice pritožnice in kaj naj bi kazali, da bi pomoč neizogibno imela neugodne vplive na njihov položaj na trgu; (4) poleg napake, navedene v točki (1), napačno ne upoštevalo, da neugodni vplivi ukrepa niso enaki za vse gospodarske subjekte; (5) napačno domnevalo, da morajo članice pritožnice dokazati, da je že prišlo do izgube dohodka, da bi lahko imele procesno upravičenje; (6) napačno ne upoštevalo neugodnih učinkov na podlagi drugih, nepodkrepljenih razlogov za te učinke in (7) ne upoštevalo tega, da bi bilo treba pogoje za vložitev tožbe omiliti, saj naj odločitev Komisije, da na podlagi člena pomoč 107(3)(c) dovoli, ne bi bila upravno vsebinsko preizkušena.Poleg tega naj bi Splošno sodišče (8) napačno uporabilo pojem „predpis, ki ne potrebuje izvedbenih ukrepov“ s tem, da je napačno ugotovilo, da izpodbijani sklep potrebuje izvedbene ukrepe, in (9) napačno pritožnici naložilo plačilo stroškov intervenientk.