Zadeva C‑103/11 P

Evropska komisija

proti

Systran SA in Systran Luxembourg SA

„Pritožba – Členi 225(1) ES, 235 ES in 288, drugi odstavek, ES – Tožba zaradi nepogodbene odgovornosti proti Evropski skupnosti – Presoja nepogodbene narave spora – Pristojnost sodišč Skupnosti“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 18. aprila 2013

1.        Sodni postopek – Predlog za ponoven začetek ustnega postopka – Predlog za predložitev stališč glede pravnih ugotovitev, navedenih v sklepnih predlogih generalnega pravobranilca – Pogoji za ponoven začetek

(Statut Sodišča, člen 23; Poslovnik Sodišča, člen 83)

2.        Odškodninska tožba – Pristojnost sodišča Unije – Meje – Narava zatrjevane odgovornosti – Preizkus sodišča – Pritožba, ki zajema presojo pogodbenih pravic in obveznosti – Neobstoj arbitražne klavzule – Pristojnost nacionalnih sodišč

(členi 235 ES, 240 ES in 288, drugi odstavek, ES)

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 41.)

2.        Za določitev sodišča, pristojnega za odločanje o posebni odškodninski tožbi zoper Skupnost, je treba preveriti, ali je predmet te tožbe pogodbena odgovornost Skupnosti ali njena nepogodbena odgovornost.

V zvezi s tem je treba pojem nepogodbene odgovornosti v smislu členov 235 ES in 288, drugi odstavek, ES, ki je samostojen, razlagati ob upoštevanju njegovega namena, ki je omogočanje delitve pristojnosti sodišč Skupnosti in nacionalnih sodišč. Kadar je pri sodiščih Skupnosti vložena odškodninska tožba, morata v takih okoliščinah, preden vsebinsko odločita o sporu, najprej ugotoviti, ali sta pristojni, in sicer tako, da opravita analizo, s katero ugotovita, kakšna je zatrjevana odgovornost in torej sama narava zadevnega spora.

Sodišči Skupnosti se pri tem ne smeta opreti zgolj na določbe, ki jih navajajo stranke. Preveriti morata, ali je predmet pri njiju vložene odškodninske tožbe odškodninski zahtevek, ki objektivno in splošno temelji na pravicah in obveznosti pogodbenega ali nepogodbenega prava. Z analizo različnih elementov spisa – med katerimi so na primer domnevno kršeno pravno pravilo, narava zatrjevane škode, zatrjevano ravnanje in pravna razmerja med zadevnimi strankami – morata preveriti, ali med temi res obstaja pogodbeno razmerje, povezano s predmetom spora, ki ga je treba podrobno preučiti za odločanje o navedeni pritožbi.

Če je iz začetne analize navedenih elementov razvidno, da je treba za odločitev o utemeljenosti trditev tožeče stranke preučiti vsebino ene ali več pogodb, sklenjenih med zadevnimi strankami, morata sodišči takoj prekiniti postopke odločanja v sporu in se razglasiti za nepristojni za odločanje, kadar v navedenih pogodbah ni arbitražne klavzule. V takih okoliščinah bi obravnava odškodninske tožbe, vložene proti Skupnosti, zahtevala presojo pogodbenih pravic in obveznosti, ki na podlagi člena 240 ES ne bi smela biti izvzeta iz pristojnosti nacionalnih sodišč.

(Glej točke od 61 do 64, 66 in 67.)