Obvestilo v UL

 

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa High Court of Justice (England & Wales) (Chancery Division) z dne 25. avgusta 2004 v zadevi Test Claimants in Class IV of the ACT Group Litigation proti Commissioners of Inland Revenue

(Zadeva C-374/04)

High Court of Justice (England & Wales) (Chancery Division) je s sklepom z dne 25. avgusta 2004 v zadevi Test Claimants in Class IV of the ACT Group Litigation proti Commissioners of Inland Revenue, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 30. avgusta 2004, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

High Court of Justice (England & Wales) (Chancery Division) predlaga Sodišču, da odloči o naslednjih vprašanjih:

1. Ali je v nasprotju s členoma 43 ES ali 56 ES (z upoštevanjem členov 57 ES in 58 ES) (ali njihovih predhodnih določb):

(a) da država članica A (kot npr. Združeno kraljestvo)

(i)     sprejme in obdrži v veljavi zakonodajo, ki daje pravico do celotnega dobropisa na že plačane davke glede dividend, ki jih plačajo družbe rezidentke države članice A ("primerne dividende") individualnim imetnikom delnic rezidentom države članice A;

(ii)    izvaja določbo iz sporazumov o dvojni obdavčitvi, sklenjenih z določenimi drugimi državami članicami in tretjimi državami, ki daje pravico do celotnega dobropisa na že plačane davke (manjši davek kot predviden v teh sporazumih) glede relevantnih dividend individualnim imetnikom delnic, rezidentov teh drugih držav članic in tretjih držav;

toda ne daje pravice do nobenega dobropisa na že plačane davke (bodisi celotnega ali delnega) glede primernih dividend, če jih plača hčerinska družba rezidentka države članice A (npr. Združeno kraljestvo) matični družbi rezidentki države članice B (npr. Nemčiji), bodisi po nacionalnih predpisih ali pod pogoji dvojne obdavčitve iz sporazuma med tema državama;

(b) da država članica A (npr. Združeno kraljestvo) izvaja določbo iz uporabljenegasporazuma o dvojni obdavčitvi, tako da podeli pravico do delnega dobropisa na že plačane davke glede primernih dividend matični družbi rezidentki države članice C (kot npr. Nizozemsko), ne podeli pa take pravice matični družbi rezidentki države članice B (kot npr. Nemčiji), kadar v dogovoru o dvojni obdavčitvi med državo članico A in državo članico B ni določbe o delnem dobropisu na že plačane davke;

(c) da država članica A (kot npr. Združeno kraljestvo) ne podeli pravice do delnega dobropisa na že plačane davke glede primernih dividend družbi rezidentki države članice C (kot npr. Nizozemski), ki je nadzorovana s strani družbe rezidentke države članice B (kot npr. Nemčije), kadar država članica A izvaja te določbe iz sporazumov o dvojni obdavčitvi, ki podelijo tako pravico:

(1)    družbam rezidentkam države članice C, ki so nadzorovane s strani rezidentk države članice C;

(2)    družbam rezidentkam države članice C, ki so nadzorovane s strani rezidentk države članice D (kot npr. Italije), kadar je v sporazumu o dvojni obdavčitvi med državo članico A in državo članico D določba, ki daje pravico do delnega dobropisa na že plačane davke glede primernih dividend;

(3)    družbam rezidentkam države članice D ne glede na to, kdo nadzoruje te družbe?

(d) Ali se odgovor na vprašanje 1c) spremeni, če družba rezidentka države članice C ni nadzorovana s strani družbe rezidentke države članice B, pač pa s strani družbe rezidentke tretje države?

2. Če je odgovor na vprašanje 1a) do c) v celoti ali deloma pritrdilen, katera načela veljajo v pravu Skupnosti v zvezi s pravicami Skupnosti in razpoložljivimi sredstvi v okoliščinah, navedenih v teh vprašanjih? Zlasti:

(a) Ali je država članica A dolžna plačati:

i.    celotni dobropis na že plačane davke ali temu ekvivalenten znesek; ali

ii.    delni dobropis na že plačane davke ali temu ekvivalenten znesek; ali

iii.    celotni ali delni dobropis na že plačane davke ali temu ekvivalenten znesek:

1.    neto znesek kateregakoli plačljivega dodatnega davka na dohodek ali ki bi bil plačljiv, če bi dividende plačane ustreznemu upravičencu omogočale dobropis na že plačane davke;

2.    neto znesek takega davka, izračunanega na kateri drugi podlagi?

(b) Komu se izvršujejo taka plačila:

i.    ustrezni matični družbi v državi članici B ali državi članici C;

ali

ii.    ustrezni hčerinski družbi v državi članici A?

(c) Ali je pravica do takega plačila:

i.    pravica do povračila neupravičeno odmerjenih zneskov, obračunana tako, da je vračilo posledica, in dodatek, pravici podeljeni s členoma 43 in/ali 56; in/ali

ii.    pravica do nadomestila ali odškodnine tako, da je zadoščeno pogojem za vračilo, določenim v združenih zadevah C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame; in/ali

iii. pravica za povrnitev neupravičeno zavrnjenega prejemka in če je tako:

1.    ali je taka pravica posledica, in dodatek pravice, podeljene s členoma 43 in/ali 56; ali

2.    mora biti zadoščeno pogojem za vračilo, določenim v združenih zadevah C- 46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame; ali

3.    morajo biti izpolnjeni kakšni drugi pogoji?

(d) Ali je glede na namene gornjega vprašanja 2c) kakšna razlika, če so zahtevki kot predmet notranjega prava države članice A vloženi kot restitucijski zahtevki ali so vloženi ali morajo biti vloženi kot odškodninski zahtevki?

(e) Za namen povračila, ali je nujno, da družba, ki ima zahtevek, dokaže, da bi ona, ali njena matična družba, zahtevala dobropis na že plačane davke (celotni ali delni, odvisno od primera), če bi vedela, da je po pravu Skupnosti upravičena do takega zahtevka?

(f) Ali se odgovor na vprašanje 2a) kaj spremeni, glede na to da je lahko v skladu z odločitvijo Sodišča v združenih zadevah C-397/98 in C-410/98 Hoechst and Metallgesellschaft zadevna hčerinska družba v državi članici dobila povračilo ali je načeloma upravičena do povračila akontacije davka od dobička pravnih oseb glede dividende, plačane ustrezni matični družbi v državi članici B ali državi članici C?

(g) Kakšne smernice, če sploh, Sodišče meni, da je primerno določiti v teh zadevah, glede okoliščin, ki naj bi jih nacionalno sodišče upoštevalo, ko odloča, ali gre za dovolj resno kršitev v smislu sodbe v združenih zadevah C-46/93 in C-48/93 Brasserie du Pecheur in Factortame, zlasti ali je bila glede na stanje sodne prakse glede razlage relevantnih določb prava Skupnosti kršitev opravičljiva?

____________