SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 24. novembra 2016(*)
„Predhodno odločanje – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78/ES – Člen 2 – Prepoved diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti in starosti – Nacionalna pokojninska shema – Izplačilo vdovske pokojnine registriranemu partnerju – Zahteva – Sklenitev partnerstva pred dopolnjenim 60. letom starosti zavarovanca navedene sheme – Partnerska skupnost – Nemožnost v zadevni državi članici pred letom 2010 – Dokazano trajno razmerje – Člen 6(2) – Upravičitev različnega obravnavanja zaradi starosti“
V zadevi C‑443/15,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Labour Court (delovno sodišče, Irska) z odločbo z dne 11. avgusta 2015, ki je prispela na Sodišče 13. avgusta 2015, v postopku
David L. Parris
proti
Trinity College Dublin,
Higher Education Authority,
Department of Public Expenditure and Reform,
Department of Education and Skills,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi R. Silva de Lapuerta (poročevalka), predsednica senata, E. Regan, J.‑C. Bonichot, A. Arabadjiev in S. Rodin, sodniki,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 28. aprila 2016,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za D. L. Parrisa M. Bolger, SC, E. Barry, BL, in J. Tomkin, solicitor,
– za Trinity College Dublin T. Mallon, barrister, na podlagi pooblastila K. Langforda, solicitor,
– za Higher Education Authority, Department of Public Expenditure and Reform in Department of Education and Skills G. Hodge, E. Creedon in A. Joyce, agenti, skupaj z A. Kerrom, barrister,
– za vlado Združenega kraljestva S. Simmons, agentka, skupaj z J. Coppelom, QC,
– za Evropsko komisijo A. Lewis in D. Martin, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 30. junija 2016
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2 in 6(2) Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 79).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Davidom L. Parrisom na eni strani in Trinity College Dublin, Higher Education Authority (svet za visoko šolstvo, Irska), Department of Public Expenditure and Reform (ministrstvo za javno porabo in reforme, Irska) in Department of Education and Skills (ministrstvo za šolstvo in poklicno usposabljanje, Irska) na drugi stani, in sicer ker je Trinity College Dublin zavrnil, da bi partnerju D. L. Parrisa v primeru smrti zadnjenavedenega priznal upravičenost do vdovske pokojnine, ki jo določa poklicna pokojninska shema, v katero je bil D. L. Parris vključen.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodni izjavi 22 Direktive 2000/78 je navedeno:
„Ta direktiva ne vpliva na nacionalne predpise glede zakonskega stanu in ugodnosti, ki temeljijo na njem.“
4 Člen 1 te direktive določa:
„Namen te direktive je opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.“
5 Člen 2 navedene direktive določa:
„1. V tej direktivi ‚načelo enakega obravnavanja‘ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.
2. V smislu odstavka 1:
(a) se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1;
(b) se šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar je zaradi kakšne navidez nevtralne določbe, merila ali prakse neka oseba določene vere ali prepričanja, ki ima določen hendikep ali je določene starosti ali spolne usmerjenosti, v primerjavi z drugimi v slabšem položaju, razen če:
(i) tako določbo, merilo ali prakso objektivno upravičuje legitimni cilj in je način uresničevanja tega cilja primeren in nujen; […]
[…]“
6 Člen 3 navedene direktive določa:
„1. V mejah pristojnosti, ki so prenesene na Skupnost, se ta direktiva uporablja za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva:
[…]
(c) zaposlitev in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom;
[…]
3. Ta direktiva se ne uporablja v zvezi s plačili kakršne koli vrste iz državnih programov, vključno s sistemom socialne varnosti ali socialnega zavarovanja.
[…]“
7 Člen 6(2) Direktive 2000/78 pod naslovom „Upravičenost različnega obravnavanja zaradi starosti“ določa:
„Ne glede na člen 2(2) lahko države članice predvidijo, da določitev starosti za upokojitev ali pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine za potrebe panožnih programov socialne varnosti, vključno z določitvijo različnih starosti za delojemalce oziroma skupine ali kategorije delojemalcev v teh programih in z uporabo merila starosti pri izračunu rizičnosti v kontekstu teh programov, ne predstavlja diskriminacije zaradi starosti, pod pogojem, da ni rezultat diskriminacije zaradi spola.“
8 V skladu s členom 18, prvi odstavek, Direktive 2000/78 so morale države članice načeloma sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 2. decembra 2003 ali pa zaupati, kar zadeva določbe v zvezi s kolektivnimi pogodbami, izvajanje te direktive socialnim partnerjem, pri čemer so morale zagotoviti, da so bile te določbe prenesene do istega datuma.
Irsko pravo
9 Pensions Act 1990 (pokojninski zakon, v nadaljevanju: zakon iz leta 1990) je bil spremenjen s členom 22 Social Welfare (Miscellaneous Provisions) Act 2004 (Number 9 of 2004) (zakon o socialni pomoči (različne določbe) iz leta 2004 (št. 9 iz leta 2004)), ki je v zakon iz leta 1990 vnesel nov naslov VII, in sicer za prenos določb Direktive 2000/78 glede načela enakega obravnavanja v zvezi s poklicnimi pokojninskimi shemami v nacionalno pravo.
10 Člen 66 zakona iz leta 1990 vsebuje splošno prepoved manj ugodnega obravnavanja v zvezi s poklicnimi pokojninskimi shemami, in sicer med drugim na podlagi starosti in spolne usmerjenosti. V nasprotju z Direktivo 2000/78 ta zakon prepoveduje tudi vsakršno diskriminacijo zaradi zakonskega stanu.
11 Člen 72 zakona iz leta 1990, s katerim se je prenesel člen 6 Direktive 2000/78, določa odstopanja in izjeme od splošne prepovedi diskriminacije v poklicnih pokojninskih shemah:
„1. Z merili starosti ni kršeno načelo enakega obravnavanja na področju pokojnin, če shema
(a) določa starost oziroma delovno dobo za pridobitev pravice do ugodnosti ali kombinacijo obeh kot pogoj ali merilo za vključitev v shemo,
(b) določa različne starosti oziroma delovne dobe za pridobitev pravice do ugodnosti ali kombinacijo obeh kot pogoje ali merila za vključitev delojemalcev oziroma skupin ali kategorij delojemalcev v shemo,
(c) določa starost oziroma delovno dobo za pridobitev pravice do ugodnosti ali kombinacijo obeh kot pogoj ali merilo za upravičenost do ugodnosti v okviru sheme,
(d) določa različne starosti oziroma delovne dobe za pridobitev pravice do ugodnosti ali kombinacijo obeh kot pogoje ali merila za upravičenost delojemalcev oziroma skupin ali kategorij delojemalcev do ugodnosti v okviru sheme,
(e) (i) določa starost oziroma delovno dobo za pridobitev pravice do ugodnosti ali kombinacijo obeh kot pogoj ali merilo, ki se nanaša na pridobitev pravic v shemi do določenih ugodnosti ali – v okviru prispevkov – na shemo določenih prispevkov, ali
(ii) za delojemalce oziroma skupine ali kategorije delojemalcev določa različne starosti oziroma delovne dobe za pridobitev pravice do ugodnosti ali kombinacijo obeh kot pogoje ali merila, ki se nanašajo na pridobitev pravic v shemi do določenih ugodnosti ali – v okviru prispevkov – na shemo določenih prispevkov,
če je to v okviru zadevne zaposlitve primerno in nujno z vidika legitimnega cilja delodajalca, zlasti zaposlovalne politike, trga dela in poklicnega usposabljanja,
(f) pri izračunu rizičnosti uporablja merilo starosti,
če s tem ni kršeno načelo enakega obravnavanja na področju pokojnin zaradi spola.
2. Načelo enakega obravnavanja na področju pokojnin ni kršeno zaradi zakonskega stanu ali družinskega statusa, če shema določa večje ugodnosti v okviru poklicnega zavarovanja, če te ugodnosti veljajo za vsako osebo, za katero je na podlagi pravil te sheme ob smrti zavarovanca treba plačati ugodnosti, pod pogojem da s tem ni kršeno načelo enakega obravnavanja zaradi spola.
3. Načelo enakega obravnavanja na področju pokojnin ni kršeno zaradi zakonskega stanu ali spolne usmerjenosti, če določa večje ugodnosti v okviru poklicnega zavarovanja vdovi ali vdovcu umrlega zavarovanca, pod pogojem da s tem ni kršeno načelo enakega obravnavanja zaradi spola.
4. Vsako sklicevanje v tem členu na leto ali leta za pridobitev pravice do ugodnosti zajema sklicevanje na določitev leta ali let za upokojitev, s katero se pridobi pravica do prejemanja ugodnosti.“
12 19. julija 2010 je bil sprejet Civil Partnership and Certain Rights and Obligations of Cohabitants Act 2010 (zakon iz leta 2010 o registriranih partnerskih skupnostih ter nekaterih pravicah in obveznostih zunajzakonskih partnerjev) (v nadaljevanju: zakon o registriranih partnerskih skupnostih), veljati pa je začel 1. januarja 2011, pri čemer je bil v skladu z dekretom št. 648/2010 sprejet tudi ministrski sklep. Ta zakon je izključeval kakršno koli retroaktivno priznavanje partnerskih skupnosti, registriranih v drugih državah.
13 Iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da v skladu s členom 99 zakona o registriranih partnerskih skupnostih „ugodnosti pokojninske sheme, ki so določene za zakonce, veljajo pod enakimi pogoji za registriranega partnerja zavarovanca“.
14 V času dejstev v obravnavani zadevi je bilo zakonsko zvezo na Irskem mogoče skleniti le med osebama različnega spola. Za priznavanje istospolne zakonske skupnosti je bilo potrebno ustavno dopolnilo na podlagi nacionalnega referenduma. Takšen referendum je bil izveden 22. maja 2015 in sprejet je bil predlog dopustitve sklenitve zakonske zveze med dvema osebama ne glede na njun spol. Za učinkovanje spremenjene ustavne določbe je bilo treba sprejeti zakonodajne akte. V zvezi s tem iz stališča, ki ga je predložil Trinity College Dublin, izhaja, da irsko pravo istospolne zakonske zveze priznava od 16. novembra 2015.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
15 D. L. Parris, rojen 21. aprila 1946, ima dvojno državljanstvo, in sicer irsko in britansko. Več kot 30 let živi v trajni življenjski zvezi z istospolnim partnerjem.
16 Leta 1972 se je D. L. Parris zaposlil na Trinity College Dublin kot docent. Na podlagi svoje pogodbe o zaposlitvi je oktobra 1972 postal zavarovanec pokojninske sheme Trinity College Dublin, za kar mu ni bilo treba plačevati prispevkov. Ta shema se je za nove zavarovance končala 31. januarja 2005.
17 Pravilo 5 navedene pokojninske sheme določa izplačevanje vdovske pokojnine zavarovančevemu zakoncu – oziroma od 1. januarja 2011 zavarovančevemu registriranemu partnerju – če zavarovanec umre prej kot njegov zakonec oziroma registrirani partner. Natančneje, v skladu s pogoji pokojninske sheme ima zavarovanec ob upokojitvi pravico prejemati pokojnino v višini dveh tretjin svoje zadnje plače. Če zavarovanec umre po upokojitvi, ima njegov preživeli zakonec oziroma zdaj tudi registrirani partner pravico prejemati dosmrtno pokojnino v višini dveh tretjin zneska, ki se je zavarovancu izplačeval pred smrtjo. Vendar se pokojnina po umrlem zavarovancu plačuje samo, če je zavarovanec zakonsko zvezo oziroma registrirano partnersko skupnost sklenil pred svojim dopolnjenim 60. letom starosti.
18 V Združenem kraljestvu je mogoče od 21. decembra 2005 na podlagi Civil Partnership Act 2004 (zakon o registrirani partnerski skupnosti) skleniti registrirano partnersko skupnost. D. L. Parris je registrirano partnersko skupnost v tej državi članici sklenil 21. aprila 2009, ko je bil star 63 let. Irsko pravo takrat ni vsebovalo določb, na podlagi katerih bi bilo mogoče registrirano partnersko skupnost D. L. Parrisa priznati na Irskem.
19 Pokojninski sklad Trinity College Dublin je bil 3. decembra 2009 prenesen na National Treasury Management Agency (NTMA, Irska). NTMA je državna agencija, ki vladi zagotavlja storitve upravljanja sredstev in obveznosti. Od januarja 2010 se vse obveznosti iz zadevne pokojninske sheme poravnavajo iz državnih sredstev.
20 D. L. Parrisu je bila 25. januarja 2010 na podlagi njegove prošnje odobrena možnost predčasne upokojitve – brez dodatnih stroškov za izplačevalca prejemkov – z dnem 31. decembra 2010, čeprav je imel na podlagi pogodbe pravico svojo zaposlitev, iz katere je izhajala njegova pravica do pokojnine, ohraniti do 30. septembra 2013.
21 Na Irskem je bil 19. julija 2010 sprejet zakon o registriranih partnerskih skupnostih.
22 D. L. Parris je 17. septembra 2010 pri Trinity College Dublin zahteval, naj se po njegovi smrti njegovemu registriranemu partnerju zagotovi vdovska pokojnina. Ta zahteva je bila z odločbo z dne 15. novembra 2010 zavrnjena. D. L. Parris je 20. decembra 2010 zoper to odločbo vložil tožbo pri organu za visoko šolstvo.
23 D. L. Parris se je upokojil 31. decembra 2010.
24 Zakon o registriranih partnerskih skupnostih je začel veljati 1. januarja 2011.
25 Britanska registrirana partnerska skupnost D. L. Parrisa je bila v okviru irskega prava priznana 12. januarja 2011, in sicer po sprejetju ministrskega sklepa v skladu z dekretom št. 649/2010.
26 Organ za visoko šolstvo je z odločbo z dne 17. maja 2011 potrdil odločbo Trinity College Dublin. Ta organ je med drugim ugotovil, da se je D. L. Parris upokojil pred tem, ko je bila v okviru irskega prava priznana njegova partnerska skupnost, in da poleg tega pravila Trinity College Dublin izključujejo izplačilo vdovske pokojnine, če je zavarovanec zakonsko zvezo ali registrirano partnersko skupnost sklenil po 60. letu starosti.
27 D. L. Parris je zato pri Equality Tribunal (sodišče za enako obravnavanje, Irska) zoper Trinity College Dublin, organ za visoko šolstvo, ministrstvo za javno porabo in reforme ter ministrstvo za šolstvo in poklicno usposabljanje vložil tožbo, v kateri je trdil, da so ga tožene stranke v postopku v glavni stvari v nasprotju z zakonom iz leta 1990 neposredno ali posredno diskriminirale na podlagi njegove starosti in spolne usmerjenosti. Equality Tribunal (sodišče za enako obravnavanje) je to tožbo zavrnilo, zato je D. L. Parris vložil pritožbo pri Labour Court (delovno sodišče, Irska).
28 Predložitveno sodišče se sprašuje, ali v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, uporaba nacionalnih predpisov, ki starost, do katere mora zavarovanec iz poklicne pokojninske sheme skleniti zakonsko zvezo ali registrirano partnersko skupnost, določa kot pogoj za to, da njegov zakonec oziroma partner pridobi pravico do vdovske pokojnine, pomeni diskriminacijo zaradi starosti in/ali spolne usmerjenosti in s tem kršitev Direktive 2000/78.
29 V teh okoliščinah je Labour Court (delovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali gre za diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti, ki je v nasprotju s členom 2 Direktive 2000/78, če se v poklicni pokojninski shemi uporablja pravilo, da je plačevanje vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu njegovemu preživelemu registriranemu partnerju omejeno z zahtevo, da sta zavarovanec in njegov preživeli registrirani partner registrirala partnersko skupnost pred zavarovančevim dopolnjenim 60. letom starosti, če jima je bilo na podlagi nacionalnega prava dovoljeno registrirati partnersko skupnost šele po zavarovančevem dopolnjenem 60. letu starosti in če je med zavarovancem in njegovim registriranim partnerjem pred navedenim datumom obstajala trajna življenjska skupnost?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: Ali gre za diskriminacijo zaradi starosti, ki je v nasprotju s členoma 2 in 6(2) Direktive 2000/78, če izplačevalec prejemkov v okviru poklicne pokojninske sheme upravičenost preživelega registriranega partnerja do vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu omeji z zahtevo, da sta zavarovanec in njegov registrirani partner registrirala partnersko skupnost pred zavarovančevim dopolnjenim 60. letom starosti, pri čemer:
(a) pogoj glede starosti, pri kateri je moral zavarovanec skleniti registrirano partnersko skupnost, ni merilo, ki se uporablja pri izračunih rizičnosti, ter
(b) je bilo zavarovancu in njegovemu registriranemu partnerju na podlagi nacionalne zakonodaje dovoljeno skleniti registrirano partnersko skupnost šele po zavarovančevem dopolnjenem 60. letu starosti, med zavarovancem in njegovim registriranim partnerjem pa je pred navedenim datumom obstajala trajna življenjska skupnost?
3. Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen: Ali bi šlo za diskriminacijo, ki je v nasprotju s členom 2 v povezavi s členom 6(2) Direktive 2000/78, če bi omejitve pravic v okviru poklicne pokojninske sheme, opisane v prvem ali drugem vprašanju, izhajale iz skupnega učinka starosti in spolne usmerjenosti zavarovanca?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
30 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je člen 2 Direktive 2000/78 treba razlagati tako, da nacionalna ureditev – ki v okviru poklicne pokojninske sheme pravico preživelih registriranih partnerjev zavarovancev do vdovske pokojnine pogojuje s tem, da je bila registrirana partnerska skupnost sklenjena pred dopolnjenim 60. letom starosti zavarovanca, pri čemer nacionalno pravo zadevnemu zavarovancu ni dopuščalo, da registrirano partnersko skupnost sklene pred dopolnitvijo te starostne meje – pomeni diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti.
31 Za odgovor na to vprašanje je treba ugotoviti, na prvem mestu, ali nacionalni predpis, kakršen je pravilo 5 pokojninske sheme, obravnavane v postopku v glavni stvari, za katero se zatrjuje, da je diskriminatorno, spada na področje uporabe Direktive 2000/78.
32 V zvezi s tem iz člena 3(1)(c) Direktive 2000/78 izhaja, da se v mejah pristojnosti, ki so prenesene na Unijo, ta direktiva uporablja „za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi“, predvsem kar zadeva „zaposlitev in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom“ (sodba z dne 26. septembra 2013, Dansk Jurist- og Økonomforbund, C‑546/11, EU:C:2013:603, točka 24).
33 Sodišče je že potrdilo, da se člen 157 PDEU uporablja za vdovsko pokojnino iz poklicnega pokojninskega sistema. V zvezi s tem je poudarilo, da okoliščina, da se navedena pokojnina po definiciji ne izplačuje delavcu, temveč njegovi preživeli osebi, te razlage ne omaje, ker je tako izplačilo ugodnost, ki izhaja iz zavarovanja partnerja preživele osebe pri sistemu, tako da preživela oseba prejme pokojnino v okviru delovnega razmerja med delodajalcem in navedenim partnerjem ter se ji izplačuje zaradi delovnega razmerja slednjega (glej sodbo z dne 1. aprila 2008, Maruko, C‑267/06, EU:C:2008:179, točka 45 in navedena sodna praksa).
34 Poleg tega, da bi Sodišče presodilo, ali se člen 157 PDEU uporablja za starostno pokojnino, na podlagi katere se izračuna, če je to potrebno, izplačilo za preživelo osebo, kot to velja v postopku v glavni stvari, je poudarilo, da je med merili, ki jih je uporabilo v primerih, v katerih je ocenjevalo pokojninski sistem, lahko odločilno le merilo o ugotovitvi, da se starostna pokojnina izplačuje delavcu zaradi delovnega razmerja, ki ga povezuje z nekdanjim delodajalcem, torej merilo zaposlitve, ki izhaja iz besedila navedenega člena (sodba z dne 1. aprila 2008, Maruko, C‑267/06, EU:C:2008:179, točka 46 in navedena sodna praksa).
35 V tem okviru je Sodišče dodalo, da čeprav sicer to merilo res ne more biti izključno, ker se lahko pri pokojninah, ki jih izplačujejo zakonski sistemi socialne varnosti, v celoti ali delno upošteva plačilo za delo, pa preudarki socialne politike, organiziranosti države, etike in celo skrbi, povezane s proračunom, ki so ali so lahko imeli vlogo pri sprejetju sistema s strani nacionalnega zakonodajalca, ne morejo prevladati, če se pokojnina nanaša le na določeno kategorijo delavcev, če je ta pokojnina neposredno odvisna od opravljenega časa zaposlitve in če je njen znesek izračunan na podlagi zadnje plače (glej sodbo z dne 1. aprila 2008, Maruko, C‑267/06, EU:C:2008:179, točki 47 in 48 ter navedena sodna praksa).
36 Glede poklicne pokojninske sheme, obravnavane v postopku v glavni stvari, je treba ugotoviti, prvič, da se navedena shema ne uporablja za splošno kategorijo delavcev, ampak zadeva zgolj delavce, zaposlene na Trinity College, oziroma še kvečjemu – od leta 2005 – delavce, zaposlene na univerzah, kot izhaja iz pojasnil, ki so jih tožene stranke iz postopka v glavni stvari podale na obravnavi, tako da vključenost v to shemo nujno izhaja iz delovnega razmerja, sklenjenega med temi delavci in določenim delodajalcem.
37 Drugič, zadevne sheme ne ureja zakon, ampak predpisi, sprejeti posebej zanjo.
38 Tretjič, zdi se, da je vsaj v letu 2005 poklicno pokojninsko shemo, obravnavano v postopku v glavni stvari, financiral Trinity College, tako da je bila del ugodnosti, ki jo je delodajalec ponujal delavcem.
39 Nazadnje, znesek vdovske pokojnine je izračunan na podlagi starostne pokojnine, določene v višini dveh tretjin zadnje plače zaposlenega.
40 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da vdovska pokojnina, obravnavana v postopku v glavni stvari, izhaja iz delovnega razmerja, sklenjenega med D. L. Parrisom in njegovim delodajalcem, in da jo je treba opredeliti kot „plačilo“ v smislu člena 157 PDEU.
41 Tega sklepa ne omaje okoliščina, da je pokojninski sklad Trinity College v vmesnem času prešel na nacionalni organ in da se dajatve od tedaj financirajo s sredstvi irske države, saj je – kot je poudarila generalna pravobranilka v točki 35 sklepnih predlogov – Sodišče že večkrat opozorilo na to, da pri vprašanju, ali pokojninski sistem sodi pod pojem „plačila“, ni odločilno, kakšna so podrobna pravila njegovega financiranja in upravljanja (glej v tem smislu sodbe z dne 28. septembra 1994, Beune, C‑7/93, EU:C:1994:350, točka 38; z dne 29. novembra 2001, Griesmar, C‑366/99, EU:C:2001:648, točka 37; z dne 12. septembra 2002, Niemi, C‑351/00, EU:C:2002:480, točka 43, in z dne 26. marca 2009, Komisija/Grčija, C‑559/07, EU:C:2009:198, točka 46).
42 Zato nacionalna ureditev, obravnavana v postopku v glavni stvari, sodi na področje uporabe Direktive 2000/78.
43 Na drugem mestu, ugotoviti je treba, ali uporaba takšne ureditve pomeni diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti in ali jo posledično navedena direktiva prepoveduje.
44 V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s členom 2 Direktive 2000/78 „načelo enakega obravnavanja“ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1 iste direktive, med katerimi je tudi spolna usmerjenost.
45 Prvič, glede obstoja neposredne diskriminacije člen 2(2)(a) Direktive 2000/78 določa, da gre za takšno diskriminacijo, kadar je oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1 te direktive.
46 Glede, natančneje, pravice do izplačila za preživele osebe iz sodne prakse Sodišča izhaja, da predpis države članice, v skladu s katerim preživeli partner nima pravice do izplačila za preživele osebe, enakega izplačilu, ki ga prejme preživeli zakonec, čeprav življenjska partnerska skupnost v skladu z nacionalnim pravom postavlja osebe istega spola v položaj, ki je primerljiv s položajem zakoncev, kar zadeva omenjeno izplačilo za preživele osebe, pomeni neposredno diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti v smislu členov 1 in 2(2)(a) Direktive 2000/78 (glej v tem smislu sodbo z dne 1. aprila 2008, Maruko, C‑267/06, EU:C:2008:179, točki 72 in 73).
47 Iz predložitvene odločbe izhaja, da je bil na Irskem 19. julija 2010 sprejet zakon o registriranih partnerskih skupnostih in da po začetku veljavnosti tega zakona, in sicer po 1. januarju 2011, pravilo 5 pokojninske sheme, obravnavane v postopku v glavni stvari, določa, da so do vdovske pokojnine upravičeni tako preživeli zakonci kot preživeli registrirani partnerji zavarovancev.
48 Iz navedene odločbe prav tako izhaja, da je upravičenost do take pokojnine – tako za preživele zakonce kot preživele registrirane partnerje – pogojena s tem, da je bila zakonska zveza oziroma registrirana partnerska skupnost sklenjena pred 60. letom starosti zavarovanca.
49 Kot je namreč poudarila generalna pravobranilka v točki 50 sklepnih predlogov, se zavarovalni pogoj, kakršen je ta, ki je sporen v postopku v glavni stvari, ne navezuje neposredno na spolno usmerjenost delavcev. Ta pogoj je, nasprotno, opredeljen nevtralno in tudi sicer zadeva tako homoseksualne kot heteroseksualne delavce, saj njihove partnerje v enaki meri izključuje od pravice do prejemanja vdovske pokojnine, če zakonska zveza ali registrirana partnerska skupnost ni bila sklenjena pred dopolnjenim 60. letom starosti delavca.
50 Iz navedenega izhaja, da glede vdovske pokojnine, obravnavane v postopku v glavni stvari, preživeli registrirani partnerji zavarovancev niso obravnavani manj ugodno kot preživeli zakonci in da posledično nacionalna ureditev, ki ureja to ugodnost, ne vzpostavlja neposredne diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti.
51 Drugič, glede obstoja posredne diskriminacije člen 2(2)(b)(i) Direktive 2000/78 določa, da se šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar je zaradi kakšne na videz nevtralne določbe, merila ali prakse neka oseba določene vere ali prepričanja, ki ima določen hendikep ali je določene starosti ali spolne usmerjenosti, v primerjavi z drugimi v slabšem položaju, razen če tako določbo, merilo ali prakso objektivno upravičuje legitimni cilj ter je način uresničevanja tega cilja primeren in nujen.
52 Nacionalna ureditev, obravnavana v postopku v glavni stvari, izplačilo vdovske pokojnine preživelim registriranim partnerjem oziroma preživelim zakoncem zavarovancev iz poklicne pokojninske sheme, obravnavane v postopku v glavni stvari, pogojuje s tem, da je bila registrirana partnerska skupnost oziroma zakonska zveza sklenjena pred 60. letom starosti zavarovanca.
53 Iz spisa, predloženega Sodišču, izhaja, da je bil 1. januarja 2011, na datum začetka veljavnosti zakona o registriranih partnerskih skupnostih, D. L. Parris star 64 let in da je bil takrat že upokojen, tako da se pokojninske pravice, ki jih je pridobil zase in za morebitnega preživelega zakonca oziroma partnerja, nanašajo na poklicno obdobje, ki se je v celoti zaključilo pred začetkom veljavnosti tega zakona. Iz navedenega spisa prav tako izhaja, da je bil registrirani partnerski skupnosti, ki jo je D. L. Parris sklenil v Združenem kraljestvu 21. aprila 2009, ko je imel 63 let, na Irskem priznan učinek šele od 12. januarja 2011.
54 Ni torej sporno, da D. L. Parris na dan svoje upokojitve, in sicer 31. decembra 2010, ni izpolnjeval pogojev, ki jih je določala nacionalna ureditev, ki se je uporabljala za pridobitev pravice registriranega partnerja zavarovanca do vdovske pokojnine, obravnavane v postopku v glavni stvari, saj registrirana partnerska skupnost, ki jo je sklenil v Združenem kraljestvu, na Irskem še ni bila priznana, in da v vsakem primeru – tudi če bi bila priznana – takšna partnerska skupnost ne bi mogla biti podlaga za pravico do takšne ugodnosti, saj je bila sklenjena po 60. letu starosti zavarovanca.
55 D. L. Parris pa meni, da pogoj, naveden v točki 52 te sodbe, v slabši položaj postavlja istospolno usmerjene delavce, ki so že dopolnili 60. leto starosti na datum začetka veljavnosti zakona o registriranih partnerskih skupnostih, in sicer istospolno usmerjene delavce, rojene pred letom 1951, med katerimi je tudi tožeča stranka iz postopka v glavni stvari, in da posledično ta pogoj vzpostavlja posredno diskriminacijo zoper istospolno usmerjene osebe v takšnih okoliščinah, saj navedenega pogoja ne morejo izpolniti.
56 Vendar je treba poudariti, da je dejstvo, da D. L. Parris ne more izpolniti tega pogoja, posledica, prvič, pravne ureditve, veljavne na Irskem v času, ko je dopolnil 60 let, zlasti neobstoja – v tistem obdobju – zakona, ki bi priznal kakršno koli obliko partnerske skupnosti istospolnega para, in drugič, neobstoja – v okviru ureditve, ki je urejala vdovsko pokojnino, ki je obravnavana v postopku v glavni stvari – prehodnih določb za istospolno usmerjene zavarovance, rojene pred letom 1951.
57 V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v uvodni izjavi 22 Direktive 2000/78 izrecno navedeno, da ta direktiva ne vpliva na nacionalne predpise glede zakonskega stanu in ugodnosti, ki temeljijo na njem.
58 V tem okviru je Sodišče presodilo, da so zakonski stan in izplačila, ki iz njega izhajajo, področja, ki so v pristojnosti držav članic, in da pravo Unije na to pristojnost ne vpliva. Vendar morajo države članice pri izvajanju te pristojnosti spoštovati pravo Unije, predvsem določbe o prepovedi diskriminacije (glej sodbo z dne 1. aprila 2008, Maruko, C‑267/06, EU:C:2008:179, točka 59).
59 Države članice se tako prosto odločijo, ali bodo omogočile zakonsko zvezo za osebe istega spola oziroma v kakšni drugačni obliki pravno priznale njihovo skupnost ali ne in, odvisno od primera, od katerega datuma dalje bo takšna zakonska zveza oziroma takšna drugačna oblika učinkovala.
60 Posledično pravo Unije, natančneje Direktiva 2000/78, ni zavezovalo Irske, niti da pred 1. januarjem 2011 za istospolne pare omogoči zakonsko zvezo ali kakršno koli obliko partnerske skupnosti, niti da določi retroaktivno učinkovanje zakona o partnerskih skupnostih in določb, sprejetih za izvajanje tega zakona, niti da – kar zadeva vdovsko pokojnino, obravnavano v postopku v glavni stvari – določi prehodne ukrepe za istospolne pare, v katerih je zavarovanec že dopolnil 60. leto starosti na datum začetka veljavnosti navedenega zakona.
61 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da nacionalna ureditev, obravnavana v postopku v glavni stvari, ne vzpostavlja posredne diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti v smislu, navedenem v točki 55 te sodbe.
62 Glede na zgornje ugotovitve je na prvo vprašanje treba odgovoriti, da je člen 2 Direktive 2000/78 treba razlagati tako, da nacionalna ureditev – ki v okviru poklicne pokojninske sheme pravico preživelih registriranih partnerjev zavarovancev do vdovske pokojnine pogojuje s tem, da je bila registrirana partnerska skupnost sklenjena pred dopolnjenim 60. letom starosti zavarovanca, pri čemer nacionalno pravo zadevnemu zavarovancu ni dopuščalo, da registrirano partnersko skupnost sklene pred dopolnitvijo te starostne meje – ne pomeni diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti.
Drugo vprašanje
63 Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je člena 2 in 6(2) Direktive 2000/78 treba razlagati tako, da nacionalna ureditev, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari – ki v okviru poklicne pokojninske sheme pravico preživelih registriranih partnerjev zavarovancev do vdovske pokojnine pogojuje s tem, da je bila registrirana partnerska skupnost sklenjena pred dopolnjenim 60. letom starosti zavarovanca, pri čemer nacionalno pravo zadevnemu zavarovancu ni dopuščalo, da registrirano partnersko skupnost sklene pred dopolnitvijo te starostne meje – pomeni diskriminacijo zaradi starosti.
64 Za odgovor na to vprašanje je treba najprej preveriti, ali sporna nacionalna ureditev vzpostavlja različno obravnavanje zaradi starosti.
65 V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s členom 2(1) Direktive 2000/78 „načelo enakega obravnavanja“ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1, med katerimi je tudi starost. Člen 2(2)(a) te direktive natančneje določa, da se za potrebe uporabe odstavka 1 tega člena šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kot neka druga v primerljivi situaciji iz katerega od razlogov iz člena 1 navedene direktive.
66 V obravnavani zadevi pravilo 5 pokojninske sheme, obravnavane v postopku v glavni stvari, pravico do vdovske pokojnine priznava le preživelim zakoncem in preživelim registriranim partnerjem zavarovanca, ki je zakonsko zvezo oziroma partnersko skupnost sklenil, preden je dopolnil 60. leto starosti.
67 Tako takšna ureditev manj ugodno obravnava zavarovance, ki so zakonsko zvezo oziroma registrirano partnersko skupnost sklenili po tem, ko so dopolnili 60. leto starosti, in sicer v primerjavi s tistimi, ki so zakonsko zvezo oziroma registrirano partnersko skupnost sklenili, preden so dopolnili 60. leto starosti.
68 Iz tega izhaja, da nacionalna ureditev, obravnavana v postopku v glavni stvari, vzpostavlja neposredno različno obravnavanje na podlagi merila starosti.
69 Dalje, preučiti je treba, ali se za takšno različno obravnavanje vendarle lahko uporabi člen 6(2) Direktive 2000/78.
70 Ta določba določa, da ne glede na člen 2(2) te direktive države članice lahko predvidijo, da „določitev starosti za upokojitev ali pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine za potrebe panožnih programov socialne varnosti, vključno z določitvijo različnih starosti za delojemalce oziroma skupine ali kategorije delojemalcev v teh programih in z uporabo merila starosti pri izračunu rizičnosti v kontekstu teh programov, ne predstavlja diskriminacije zaradi starosti, pod pogojem, da ni rezultat diskriminacije zaradi spola“.
71 V tem okviru je Sodišče pojasnilo, da se člen 6(2) Direktive 2000/78 uporabi le za panožne sisteme socialne varnosti za primer starosti in invalidnosti ter da na področje uporabe te določbe ne spadajo vsi elementi panožnega sistema socialne varnosti za primer starosti in invalidnosti, ampak le tisti, ki so izrecno navedeni (glej sodbo z dne 16. junija 2016, Lesar, C‑159/15, EU:C:2016:451, točka 25 in navedena sodna praksa).
72 V obravnavani zadevi je vdovska pokojnina, obravnavana v postopku v glavni stvari, oblika starostne pokojnine.
73 Preveriti je torej treba, ali nacionalna ureditev, obravnavana v postopku v glavni stvari, sodi med primere, navedene v tej določbi, in sicer „določitev starosti za upokojitev ali pridobitev pravice do starostne […] pokojnine“ v smislu člena 6(2) Direktive 2000/78.
74 V zvezi s tem navedena določba – s tem, da pridobitev pravice do prejemanja vdovske pokojnine pogojuje s tem, da je zavarovanec zakonsko zvezo oziroma registrirano partnersko skupnost sklenil pred svojim 60. letom starosti – določa zgolj starostno mejo za pridobitev pravice do te ugodnosti. Povedano drugače, nacionalna ureditev, obravnavana v postopku v glavni stvari, določa starost, ki omogoča dostop do vdovske pokojnine, ki izhaja iz zadevne pokojninske sheme.
75 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da pravilo 5 te pokojninske sheme določa starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine in da posledično ta določba sodi na področje uporabe člena 6(2) Direktive 2000/78.
76 Iz navedenega izhaja, da različno obravnavanje zaradi starosti, kakršno vzpostavlja nacionalna ureditev, obravnavana v postopku v glavni stvari, ne pomeni diskriminacije zaradi starosti.
77 Okoliščina, da za zavarovanca iz sheme, obravnavane v postopku v glavni stvari, pravno ni bilo mogoče, da pred dopolnjenim 60. letom starosti sklene registrirano partnersko skupnost, v ničemer ne spreminja prejšnje ugotovitve, saj – kot je bilo navedeno v točki 56 te sodbe – ta nemožnost izhaja iz dejstva, da v času, ko je zavarovanec dopolnil 60. leto starosti, nacionalno pravo ni določalo nobene oblike partnerske skupnosti za istospolne pare. Kot pa izhaja iz točk od 57 do 60 te sodbe, pravo Unije ni nasprotovalo temu stanju nacionalnega prava.
78 Glede na zgornje ugotovitve je na drugo vprašanje treba odgovoriti, da je člena 2 in 6(2) Direktive 2000/78 treba razlagati tako, da nacionalna ureditev, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari – ki v okviru poklicne pokojninske sheme pravico preživelih registriranih partnerjev zavarovancev do vdovske pokojnine pogojuje s tem, da je bila registrirana partnerska skupnost sklenjena pred dopolnjenim 60. letom starosti zavarovanca, pri čemer nacionalno pravo zadevnemu zavarovancu ni dopuščalo, da registrirano partnersko skupnost sklene pred dopolnitvijo te starostne meje – ne pomeni diskriminacije zaradi starosti.
Tretje vprašanje
79 Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je člena 2 in 6(2) Direktive 2000/78 treba razlagati tako, da nacionalna ureditev, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, lahko vzpostavlja diskriminacijo zaradi skupnega učinka razlikovanja zaradi spolne usmerjenosti in starosti, pri čemer ta ureditev ne vzpostavlja diskriminacije niti zaradi spolne usmerjenosti niti zaradi starosti, če se presojata ločeno.
80 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da čeprav diskriminacija lahko obstaja zaradi več razlogov, navedenih v členu 1 Direktive 2000/78, pa ni mogoče ugotoviti nobene nove kategorije diskriminacije, ki bi izhajala iz kombinacije več izmed teh razlogov, saj diskriminacija zaradi navedenih razlogov, če se presojata ločeno, ni bila dokazana.
81 Posledično, ker nacionalna določba ne vzpostavlja niti diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti niti diskriminacije zaradi starosti, takšna določba ne more vzpostaviti diskriminacije zaradi kombinacije obeh dejavnikov.
82 Glede na zgornje ugotovitve je na tretje vprašanje treba odgovoriti, da je člena 2 in 6(2) Direktive 2000/78 treba razlagati tako, da nacionalna ureditev, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, ne more vzpostaviti diskriminacije zaradi skupnega učinka razlogov zaradi spolne usmerjenosti in starosti, če navedena ureditev ne vzpostavlja diskriminacije niti zaradi spolne usmerjenosti niti zaradi starosti, ki se presojata ločeno.
Stroški
83 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
1. Člen 2 Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu je treba razlagati tako, da nacionalna ureditev – ki v okviru poklicne pokojninske sheme pravico preživelih registriranih partnerjev zavarovancev do vdovske pokojnine pogojuje s tem, da je bila registrirana partnerska skupnost sklenjena pred dopolnjenim 60. letom starosti zavarovanca, pri čemer nacionalno pravo zadevnemu zavarovancu ni dopuščalo, da registrirano partnersko skupnost sklene pred dopolnitvijo te starostne meje – ne pomeni diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti.
2. Člena 2 in 6(2) Direktive 2000/78 je treba razlagati tako, da nacionalna ureditev, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari – ki v okviru poklicne pokojninske sheme pravico preživelih registriranih partnerjev zavarovancev do vdovske pokojnine pogojuje s tem, da je bila registrirana partnerska skupnost sklenjena pred dopolnjenim 60. letom starosti zavarovanca, pri čemer nacionalno pravo zadevnemu zavarovancu ni dopuščalo, da registrirano partnersko skupnost sklene pred dopolnitvijo te starostne meje – ne pomeni diskriminacije zaradi starosti.
3. Člena 2 in 6(2) Direktive 2000/78 je treba razlagati tako, da nacionalna ureditev, kakršna je obravnavana v postopku v glavni stvari, ne more vzpostaviti diskriminacije zaradi skupnega učinka razlogov zaradi spolne usmerjenosti in starosti, če navedena ureditev ne vzpostavlja diskriminacije niti zaradi spolne usmerjenosti niti zaradi starosti, ki se presojata ločeno.
Podpisi