SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 20. marca 2014(*)
„Neizpolnitev obveznosti države – Registracija motornih vozil – Člena 34 PDEU in 36 PDEU – Direktiva 70/311/EGS – Direktiva 2007/46/ES – Vožnja po desni v državi članici – Obveznost, da se za namen registracije krmilje osebnih vozil iz desne strani premesti na levo“
V zadevi C‑61/12,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 6. februarja 2012,
Evropska komisija, ki jo zastopajo A. Steiblytė, G. Wilms in G. Zavvos, agenti, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Republiki Litvi, ki jo zastopata D. Kriaučiūnas in R. Krasuckaitė, agenta,
tožena stranka,
ob intervenciji
Republike Estonije, ki jo zastopa M. Linntam, agentka,
Republike Latvije, ki jo zastopata I. Kalniņš in A. Nikolajeva, agenta,
Republike Poljske, ki jo zastopata B. Majczyna in M. Szpunar, agenta,
intervenienti,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi T. von Danwitz, predsednik senata, E. Juhász (poročevalec), A. Rosas, D. Šváby in C. Vajda, sodniki,
generalni pravobranilec: N. Jääskinen,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 7. novembra 2013
izreka naslednjo
Sodbo
1 Evropska komisija v tožbi Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Republika Litva s tem, da je prepovedala registracijo osebnih vozil, ki imajo volan nameščen na desni strani, in/ali kot pogoj za registracijo novega osebnega vozila ali v drugi državi članici že registriranega vozila, ki ima krmilje nameščeno na desni strani, določila, da se mora volan premestiti na levo stran, ni izpolnila obveznosti iz člena 2a Direktive Sveta z dne 8. junija 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o krmilju za motorna in priklopna vozila (70/311/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 1, str. 90), člena 4(3) Direktive 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, str. 1) in člena 34 PDEU.
Pravni okvir
Pravo Unije
2 V uvodnih izjavah 2, 3 in 14 Direktive 2007/46 je navedeno:
„(2) Za namene vzpostavitve in delovanja notranjega trga Skupnosti je primerno v državah članicah nadomestiti njihove sisteme odobritve s postopkom odobritve v Skupnosti, ki temelji na načelu popolne uskladitve.
(3) Tehnične zahteve za sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote in vozila bi bilo treba uskladiti in opredeliti v regulativnih aktih. Ti regulativni akti bi si morali v prvi vrsti prizadevati za visoko raven varnosti v cestnem prometu, varovanja zdravja, varstva okolja, energetske učinkovitosti in zaščite pred nepooblaščeno uporabo.
[…]
(14) Glavni cilj zakonodaje za odobritve vozil je zagotoviti, da nova vozila, sestavni deli in samostojne tehnične enote, ki so dani na trg, zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in varstva okolja. Vgrajevanje določenih delov ali opreme potem, ko so bila vozila že dana na trg ali vključena v uporabo, ne bi smelo negativno vplivati na doseganje tega cilja. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da so deli ali oprema, ki se jih lahko vgradi v vozilo in ki lahko pomembno negativno vplivajo na delovanje sistemov, ki so bistveni z vidika varnosti in varstva okolja, predmet predhodne kontrole s strani homologacijskega organa, še preden so dani v prodajo. Ti ukrepi bi morali vsebovati tehnične določbe v zvezi z zahtevami, ki jih morajo ti deli ali oprema izpolnjevati.“
3 Člen 1 Direktive 2007/46, naslovljen „Predmet urejanja“, določa:
„Ta direktiva vzpostavlja usklajen okvir, ki vsebuje upravne predpise in splošne tehnične zahteve za odobritev vseh novih vozil iz njenega področja uporabe, ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za ta vozila, zato da bi olajšali njihovo registracijo, prodajo in začetek uporabe v Skupnosti.
Ta direktiva vzpostavlja tudi določbe za prodajo in začetek uporabe delov in opreme, namenjene za vozila, ki so odobrena v skladu s to direktivo.
Za uporabo te direktive se v regulativnih aktih iz popolnega seznama iz Priloge IV določijo posebne tehnične zahteve o izdelavi in delovanju vozil.“
4 Člen 4 te direktive, naslovljen „Obveznosti držav članic“, v odstavku 3 določa:
„Države članice registrirajo, dovolijo prodajo ali začetek uporabe le tistih vozil, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki izpolnjujejo zahteve iz te direktive.
Ne prepovejo, omejijo ali preprečijo registracije, prodaje, začetka uporabe ali vožnje po cestah vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot iz razlogov, povezanih z vidiki njihove izdelave in delovanja, zajetih v tej direktivi, če izpolnjujejo njene zahteve.“
5 Člen 9 iste direktive, naslovljen „Posebne določbe, ki zadevajo vozila“, v odstavku 1(a) določa:
„Države članice podelijo ES‑homologacijo za:
(a) tip vozila, ki je skladen s podatki v opisni mapi in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih regulativnih aktih, navedenih v Prilogi IV“.
6 Priloga IV k navedeni direktivi v delu I vsebuje seznam direktiv, imenovanih „posamične direktive“, ki uvajajo tehnične zahteve, ki se uporabljajo posebej za ES‑homologacijo vozil.
7 Člen 18 Direktive 2007/46, naslovljen „Certifikat o skladnosti“, v prvem pododstavku odstavka 1 določa:
„Proizvajalec kot imetnik ES‑homologacije vozila dostavi certifikat o skladnosti, ki spremlja vsako vozilo, bodisi dokončano, nedodelano ali dodelano, izdelano skladno s homologiranim tipom vozila.“
8 Člen 26 te direktive, naslovljen „Registracija, prodaja in začetek uporabe vozila“, v prvem pododstavku odstavka 1 določa:
„Države članice brez poseganja v določbe členov 29 in 30 vozila registrirajo in dovolijo njihovo prodajo ali začetek uporabe le, če vsebujejo veljaven certifikat o skladnosti, izdan po členu 18.“
9 Priloga I k isti direktivi je naslovljena „Popoln seznam opisnih podatkov za ES‑homologacijo vozil“. Točka 1 te priloge z naslovom „Splošni konstrukcijski podatki o vozilu“ določa:
„[…]
1.8 Lega volana: levo/desno (1),
1.8.1 Vozilo je opremljeno za vožnjo po desni/levi strani (1).
[…]“
V pojasnilih k tej prilogi je navedeno:
„(1) Neustrezno črtati (so primeri, kjer ni treba ničesar črtati, če pride v poštev več kot ena navedba).“
10 Priloga III k tej direktivi je naslovljena „Opisni list za ES‑homologacijo vozila“. Točka 1 te priloge, naslovljena „Splošni konstrukcijski podatki o vozilu“, določa:
„[…]
1.8 Lega volana: levo/desno(1)
1.8.1 Vozilo je opremljeno za vožnjo po desni/levi strani (1)
[…]“.
Besedilo pojasnil, na katero napotujejo oznake opomb (1) iz točke 1 Priloge III, je enako besedilu pojasnil, ki se nanašajo na točko 1 Priloge I, kakor je navedena v točki 9 te sodbe.
11 Priloga IX k Direktivi 2007/46, kakor je bila zaradi prilagoditve razvoju znanstvenega in tehničnega znanja nadomeščena z Uredbo Komisije (ES) št. 385/2009 z dne 7. maja 2009 (UL L 118, str. 13), je naslovljena „ES‑certifikat o skladnosti“. Točka 0 te priloge z naslovom „Cilji“ določa:
„Certifikat o skladnosti je izjava, ki jo proizvajalec vozila izda kupcu in mu z njo zagotovi, da je vozilo, ki ga je kupil, skladno z zakonodajo, veljavno v Evropski uniji v času izdelave vozila.
Namen certifikata o skladnosti je tudi omogočiti pristojnim organom držav članic, da registrirajo vozila, ne da bi morali za to od vlagatelja zahtevati predložitev dodatne tehnične dokumentacije.
[…]“
12 Stran 1 tega certifikata vsebuje naslednjo navedbo:
„Spodaj podpisani […] potrjujem, da vozilo:
[…]
ustreza v vseh pogledih tipu, opisanemu v homologaciji […] in
se lahko stalno registrira v državah članicah z vožnjo na desni/levi strani […]“.
13 V točkah (b) in (d) pojasnil v zvezi s Prilogo IX k Direktivi 2007/46 je navedeno:
„(b) Navesti, ali vozilo ustreza za vožnjo samo po desni ali samo po levi strani ali po obeh straneh.
[…]
(d) Ta izjava ne omejuje pravice držav članic, da za registracijo vozila v državi članici, ki ni država, kateri je bilo vozilo namenjeno, zahtevajo tehnične prilagoditve, kadar vožnja v zadevni državi članici poteka po nasprotni strani cestišča.“
14 Direktiva 70/311 je ena od posamičnih direktiv, ki so navedene v Prilogi IV k Direktivi 2007/46. Člen 2a Direktive 70/311, ki je bil v to direktivo vstavljen z Aktom o pogojih pristopa Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska k Evropskim skupnostim in o prilagoditvi pogodb (UL 1972, L 73, str. 14), določa:
„Nobena država članica ne sme zavrniti ali prepovedati prodaje ali registracije, zagona ali uporabe vozila zaradi razlogov, povezanih z njegovo krmilno opremo, če slednja izpolnjuje zahteve, opredeljene v Prilogi.“
15 Priloga I k tej direktivi je naslovljena „Področje uporabe, pomen izrazov, vloga za ES‑homologacijo, podelitev ES‑homologacije, določbe o izdelavi, določbe o preskusih, spremembe tipa in razširitve homologacij, skladnost proizvodnje“.
16 V točki 1.3. te priloge je navedeno:
„V tej direktivi uporabljeni izrazi pomenijo:
[…]
‚krmilje‘ označuje vso opremo, katere namen je določanje smeri gibanja vozila.
Krmilje vključuje:
– napravo za upravljanje krmilja,
– prenos upravljanja krmilja,
– krmiljena kolesa,
– napravo za oskrbo z energijo, če je potrebno“.
17 Točka 4.1.1 te priloge določa:
„Krmilje mora zagotoviti preprosto in zanesljivo upravljanje vozila vse do njegove največje konstrukcijsko določene hitrosti […]“
18 Dodatek 1 k Prilogi I k Direktivi 70/311 je naslovljen „Opisni list […] v skladu s Prilogo I k Direktivi Sveta 70/156/EGS glede ES‑homologacije vozila v zvezi s krmiljem […]“. V točki 1 tega dodatka, naslovljeni „Splošni konstrukcijski podatki o vozilu“, je navedeno:
„[…]
1.8 Lega volana: levo/desno […]
[…]“
Litovsko pravo
19 Zakonodajni okvir za varnost v prometu v Litvi je zakon o prometni varnosti (Žin, 2000, št. 92‑2883), katerega nova različica je začela veljati 1. julija 2008.
20 Člen 25(4) navedenega zakona določa:
„Na javnih cestah je prepovedana vožnja z motornimi vozili, ki so namenjena za vožnjo po levi strani ceste in/ali imajo volan na desni strani, razen če so bila registrirana v Republiki Litvi pred 1. majem 1993 ali so zaradi zasnove in opreme namenjena za posebne funkcije. Ta prepoved se začasno (do 90 dni na leto) ne uporablja za tujce, ki so v Republiko Litvo prišli z vozilom, registriranim v tujini, in nimajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje v Republiki Litvi, za litovske državljane s stalnim prebivališčem v tujini ter za vozila, ki v skladu z zakonodajo spadajo v kategorijo vozil zgodovinske vrednosti.“
21 Člen 27(1) in (2) tega zakona določa:
„1. Na javnih cestah v Litvi se vožnja dovoli registriranim motornim vozilom in priklopnim vozilom. Obveznost registracije v Republiki Litvi se začasno (do 90 dni na leto) ne uporablja za tujce, ki so v Republiko Litvo prišli z vozilom, registriranim v tujini, in nimajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje v Republiki Litvi ali imajo dovoljenje EU za prebivanje, ter za litovske državljane s stalnim prebivališčem v tujini.
2. […] Motorna vozila, ki so bila zasnovana za vožnjo po levi strani ceste in/ali imajo volan na desni, se v Republiki Litvi ne registrirajo, razen če gre za vozila zgodovinske vrednosti ali vozila, namenjena za posebne funkcije.“
22 Odlok direktorja nacionalne inšpekcije za cestni promet pri ministrstvu za komunikacije št. 2B‑290 z dne 29. julija 2008 v poglavju IV, ki se nanaša na splošne zahteve v zvezi z namestitvijo sistema krmilja, določa:
„Sistem krmilja vozila ne sme biti nameščen na desni strani prostora za potnike/kabine, razen pri motornih vozilih, ki so bila registrirana v Litvi pred 1. majem 1993, ali motornih vozilih, za katera velja posebna ureditev glede registracije.“
23 Sklep direktorja nacionalne inšpekcije za cestni promet pri ministrstvu za komunikacije št. 2B‑515 z dne 23. decembra 2008 v zvezi z izdelavo in predelavo motornih in priklopnih vozil ter odobritvijo zahtev in postopkov, ki se uporabljajo pri popravilih in tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil, katerih vožnja po javnih cestah je prepovedana, v točki 28 zahteve v zvezi s premestitvijo volana iz desne na levo stran določa:
„Prenos krmilja vozil iz desne na levo stran se dopusti v teh primerih:
predelava vozila se opravi na pooblaščenem servisu proizvajalca;
[…]“
24 Iz teh predpisov izhaja, da se za registracijo vozila v Litvi zahteva, da ima krmilje na levi strani ali da se na to stran premesti, če je bilo prej na desni.
Predhodni postopek
25 Komisija je v zadnjih letih prejela številne pritožbe oseb, ki so v Združenem kraljestvu ali na Irskem kupile osebna vozila, namenjena za vožnjo po levi strani ceste, in so ta vozila v Litvi lahko registrirale le pod pogojem, da so volan premestile na levo stran. Ker je Komisija menila, da je ta pogoj v nasprotju s členom 4(3) Direktive 2007/46 in členom 2a Direktive 70/311, je Republiki Litvi 3. novembra 2009 poslala uradni opomin. Po mnenju Komisije iz teh določb izhaja, da imajo države članice obveznost registrirati novo vozilo, ki izpolnjuje tehnične zahteve iz teh direktiv, ki se med drugim nanašajo na krmilje vozil.
26 Litovske oblasti so na ta uradni opomin odgovorile z dopisom z dne 5. januarja 2010, pri čemer so navedle, da je pogoj, ki ga vsebujejo litovski predpisi, edino primerno in sorazmerno sredstvo za zagotovitev varnosti v prometu ter za varovanje življenja in zdravja uporabnikov cest. Šlo naj bi torej za nujni razlog v splošnem interesu, s katerim naj bi bila utemeljena morebitna ovira prostemu pretoku blaga. Poleg tega naj direktivi 2007/46 in 70/311 državam članicam ne bi prepovedovali, da pri registraciji novih osebnih vozil, katerih krmilje izpolnjuje zahteve iz teh direktiv, upoštevajo stran vozila, kjer je krmilje nameščeno.
27 Komisija je 25. novembra 2010 litovskim organom poslala obrazloženo mnenje, v katerem je navedla, da niso zadostno utemeljili ovir za registracijo osebnih vozil, ki so opremljena s krmiljem na desni. Komisija je ponovila svoj argument, da če osebno vozilo izpolnjuje tehnične zahteve iz teh direktiv, ki se uporabljajo neodvisno od strani ceste, po kateri se odvija promet, zavrnitve registracije tega vozila ni mogoče utemeljiti s stranjo vozila, na kateri je nameščeno krmilje.
28 Litovski organi so na obrazloženo mnenje odgovorili 19. januarja 2011, pri čemer so trdili, da so zadevni nacionalni predpisi utemeljeni z razlogi prometne varnosti in niso povezani s tehničnimi zahtevami iz direktiv 2007/46 in 70/311. Ti predpisi naj tako ne bi spadali v okvir teh direktiv in bi jih bilo treba presojati le glede na člena 34 PDEU in 36 PDEU. Ti predpisi naj tako ne bi kršili pravil o prostem pretoku blaga, ker so uvoz, izvoz, prodaja in tranzit osebnih vozil na litovskem ozemlju dovoljeni.
29 Ta ukrep naj bi bil vsekakor primeren za doseganje cilja izboljšanja prometne varnosti ob upoštevanju stanja litovskega cestnega omrežja, števila smrtnih žrtev ter števila in starosti vozil, ki vozijo po tem cestnem omrežju. Ta ukrep naj bi bil tudi sorazmeren, saj dopušča uporabo vozil, opremljenih s krmiljem na desni, ki so bila registrirana pred letom 1993, vozil, ki so začasno na litovskem ozemlju, vozil zgodovinske vrednosti in vozil, namenjenih za posebno uporabo.
30 Komisija je po preučitvi tega argumenta vložila to tožbo.
31 S sklepom predsednika Sodišča z dne 20. junija 2012 je bila Republiki Estoniji, Republiki Latviji in Republiki Poljski dovoljena intervencija v podporo predlogom Republike Litve.
Tožba
32 Najprej je treba ugotoviti, da Komisija v tožbi razlikuje med novimi osebnimi vozili, glede katerih bi bilo treba zadevni nacionalni ukrep presojati z vidika direktiv 2007/46 in 70/311, in vozili, ki so bila prej registrirana v drugi državi članici, glede katerih bi bilo treba presojo izvesti na podlagi člena 34 PDEU. Sodišče bo pri preizkusu sledilo temu razlikovanju.
Uporaba direktiv 2007/46 in 70/311 za nova osebna vozila
Trditve strank
33 Komisija v bistvu trdi, da direktivi 70/311 in 2007/46 ter posamične direktive iz Priloge IV k zadnjenavedeni direktivi izčrpno urejajo tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nova osebna vozila, in državam članicam na tem področju ne puščajo nobenega polja proste presoje. Krmilje vozil naj bi bilo zajeto s temi tehničnimi zahtevami, tako da naj bi bila obveznost premestitve tega krmilja, ki je določena v nacionalnih predpisih, tehnična zahteva, ki je države članice ne smejo naložiti. Komisija dodaja, da se želi s tehničnimi zahtevami, ki so določene v teh direktivah, zagotoviti visoka raven prometne varnosti.
34 Po mnenju Komisije iz besedila člena 2a Direktive 70/311 in člena 4(3) Direktive 2007/46 izhaja, da stran, na kateri je vozniški prostor vozila, ni tehnična zahteva v smislu direktiv o odobritvi novih vozil, ki bi bila povezana s prilagoditvijo vozila za vožnjo po levi ali po desni. Navedba „lega volana […] levo/desno“ v več določbah direktiv 2007/46 in 70/311 naj bi pomenila samo, da konstrukcija vozila v zvezi s krmiljem izpolnjuje tehnične zahteve iz teh direktiv, ki se nanašajo na stran vožnje, in naj ne bi pomenila, da mora biti za vožnjo po desni krmilje na levi.
35 Litovska vlada, ki jo podpirajo estonska, latvijska in poljska vlada, navaja, da prepoved registracije vozil, opremljenih s krmiljem na desni, ni povezana z razlogi, ki bi se nanašali na delovanje ali skladnost krmilja teh vozil s tehničnimi zahtevami iz direktiv 2007/46 in 70/311, temveč s sposobnostjo voznikov za varno vožnjo teh vozil na cestah, kjer se promet odvija po desni. Ti direktivi naj bi predpisovali le izdelavo, sestavo in odobritev vozil ter naj se ne bi nanašali na mesto volana, ker naj to ne bi bilo povezano s tehničnimi zahtevami, ki se nanašajo na vozilo, ampak s prometno varnostjo, za katero so v veliki meri pristojne države članice.
36 Cilj tehničnih zahtev naj bi bilo prav tako zagotavljanje prometne varnosti, vendar naj te zahteve ne bi bile edini ukrepi, s katerimi je mogoče zagotoviti to varnost. Zato naj zadevni nacionalni ukrep ne bi spadal na področje uporabe teh direktiv ter bi se moral presojati z vidika členov 34 PDEU in 36 PDEU, ne glede na to, ali gre za nova ali rabljena vozila. Tudi če bi ta ukrep pomenil omejitev načela prostega pretoka blaga, naj bi bil kljub temu utemeljen z nujnimi razlogi v splošnem interesu, ki se nanašajo na prometno varnost.
37 Po mnenju litovske vlade točki 1.8 in 1.8.1 prilog I in III k Direktivi 2007/46 ter točka 1.8 Dodatka 1 k Prilogi I k Direktivi 70/311 uvajajo razlikovanje med vozili glede na to, ali so namenjena za vožnjo po desni ali po levi. Na podlagi nobene določbe iz teh direktiv naj ne bi bilo mogoče trditi, da je država članica dolžna registrirati vozilo, ne da bi lahko upoštevala stran vožnje, ki je določena v tej državi članici. Poleg tega naj bi točka (d) pojasnil k Prilogi IX k Direktivi 2007/46 državi članici, v kateri je obvezna vožnja po desni, omogočala, da pred registracijo vozila zahteva premestitev volana na levo stran.
Presoja Sodišča
38 Iz primerjave teh trditev izhaja, da je glavna razlika med strankama stališče glede tega, ali je mesto vozniškega prostora vozila zajeto z usklajenim okvirom, vzpostavljenim z direktivama 2007/46 in 70/311, ali pa za to mesto uskladitev ne velja, tako da lahko države članice pri registraciji novega vozila na svojem ozemlju iz varnostnih razlogov zahtevajo premestitev vozniškega prostora v tem vozilu na stran, ki je nasprotna strani vožnje.
39 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je Direktiva 2007/46, imenovana „okvirna direktiva“, kot izhaja iz člena 1 te direktive v povezavi z njenimi uvodnimi izjavami 2, 3 in 14, vzpostavila enotni postopek odobritve novih vozil, ki glede njihovih tehničnih lastnosti temelji na načelu popolne uskladitve, pri čemer so tehnične zahteve o izdelavi in delovanju vozil določene v posamičnih direktivah iz Priloge IV k tej direktivi.
40 Iz zgoraj navedenih določb izhaja, da je namen usklajenega okvira vzpostavitev in delovanje notranjega trga, pri čemer se želi zagotoviti tudi visoka raven varnosti v cestnem prometu, s popolno uskladitvijo tehničnih zahtev, ki se nanašajo med drugim na izdelavo vozil.
41 Člen 4(3) Direktive 2007/46 tako določa, da države članice – med drugim – registracije vozil na noben način ne smejo ovirati iz razlogov, povezanih med drugim z vidiki njihove izdelave, zajetimi v tej direktivi, če ta vozila izpolnjujejo njene zahteve.
42 Krmilje in temu ustrezna namestitev vozniškega prostora, ki je del tega krmilja, sta temeljna konstrukcijska elementa strukture vozila.
43 Čeprav direktivi 2007/46 in 70/311 ne določata mesta vozniškega prostora, na primer tako, da bi določili, da mora vedno biti na strani, ki je nasprotna strani vožnje, pa iz tega ne izhaja, da ta element ne spada na njuno področje uporabe. Ugotoviti je treba, da je zakonodajalec Unije glede tega proizvajalcem avtomobilov podelil svobodo, ki se je ne da odvzeti ali ovirati z nacionalnimi predpisi.
44 Krmilje vozil je posebej predmet Direktive 70/311, katere člen 2a države članice zavezuje, da ne smejo prepovedati med drugim registracije vozila „zaradi razlogov, povezanih z njegovo krmilno opremo“, če ta izpolnjuje zahteve iz te direktive.
45 Prepoved zavrnitve registracije iz tega člena 2a je dokončna in splošna, besedilo „zaradi razlogov, povezanih z njegovo krmilno opremo“ pa je z vsebinskega vidika jasno, pri čemer „krmilna oprema“ vključuje tudi vozniški prostor, to je mesto volana vozil, ki je sestavni del krmilja.
46 Člen 2a je bil v Direktivo 70/311 dodan z Aktom o pogojih pristopa – med drugim – Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska k Evropskim skupnostim, ki sta bili takrat edini državi članici, v katerih se je cestni promet odvijal po levi strani ceste, ne da bi bil seznam določb iz Priloge I k tej direktivi dopolnjen.
47 V okviru tega ni mogoče razumno šteti, da se zakonodajalec Unije ni zavedal dejstva, da pristop držav članic, na ozemlju katerih se promet z motornimi vozili odvija po levi in od katerih je bila ena proizvajalka motornih vozil, ki imajo načeloma vozniški prostor na desni, v sistemu notranjega trga, katerega značilnost je pravica do prostega pretoka, lahko vpliva na navade pri vožnji ali da lahko povzroči določeno tveganje, povezano s prometom. Nasprotno, ugotoviti je treba, da se je zakonodajalec zavedal tega morebitnega tveganja in da se je odločil sprejeti člen 2a Direktive 70/311.
48 Iz tega izhaja, da se izjava iz nekaterih določb direktiv 2007/46 in 70/311 „lega volana […] levo/desno“, ki mora biti navedena na opisnem listu za ES‑homologacijo vozila, in izjava na certifikatu o skladnosti o tem, ali je vozilo „ustrezno“ za vožnjo po desni ali po levi, ne moreta nanašati na bistvene konstrukcijske elemente, kot je namestitev volana, temveč le na druge elemente, kot so svetila, brisalci ali naprave vozil za posredno gledanje.
49 Enak sklep velja za točko (d) pojasnil v zvezi s Prilogo IX k Direktivi 2007/46, v skladu s katero velja, da če je kupec izbral tako vozilo, izjava proizvajalca na certifikatu o skladnosti ne omejuje pravice držav članic, da za njegovo registracijo zahtevajo „tehnične prilagoditve“.
50 Kot je namreč generalni pravobranilec navedel v točki 48 sklepnih predlogov, dopustne prilagoditve ne morejo vključevati premestitve vozniškega prostora, kar bi pomenilo bistven poseg v strukturo konstrukcije vozila, ki bi bil v nasprotju z besedilom in namenom Direktive 70/311, temveč le manjše posege, kakršni so navedeni v točki 48 te sodbe.
51 Poleg tega ni mogoče sprejeti trditve, da se prepoved zavrnitve registracije iz člena 2a Direktive 70/311 nanaša le na razloge, ki so povezani z zahtevami tehnične narave, ne pa tudi na razloge, s katerimi se želi zagotoviti varnost v prometu. Prvič, kot je pravilno navedla Komisija, se želi s tehničnimi predpisi, ki so določeni v direktivah o odobritvi novih vozil, zagotoviti visoka raven varnosti v cestnem prometu, tako da obsega prepovedi iz člena 2a Direktive 70/311 ni mogoče omejiti na razloge, ki niso povezani s prometno varnostjo. Drugič, razlaga, ki jo zagovarjata litovska in poljska vlada, bi členu 2a odvzela polni učinek, ker bi omogočila, da se z razlogi, povezanimi z varnostjo v cestnem prometu, ovira registracija novih vozil, ki izpolnjujejo tehnične zahteve, pri čemer se varnost v cestnem prometu zagotavlja prav s temi tehničnimi zahtevami.
52 Zato je treba ugotoviti, da je bilo mesto vozniškega prostora, ki je sestavni del krmilja vozila, predmet uskladitve, ki je bila opravljena z direktivama 2007/46 in 70/311, tako da države članice ne morejo iz varnostnih razlogov zahtevati, da se za registracijo novega vozila na njihovem ozemlju vozniški prostor tega vozila premesti na stran, ki je nasprotna strani vožnje.
Uporaba člena 34 PDEU za osebna vozila, ki so bila prej registrirana v drugi državi članici
Trditve strank
53 Komisija navaja, da registracije vozil, ki so bila prej registrirana v drugi državi članici, ne ureja sekundarno pravo Unije, temveč pravila primarnega prava na področju prostega pretoka blaga. Meni, da so sporni nacionalni predpisi, čeprav se brez razlikovanja uporabljajo za vsa vozila, ukrep z enakim učinkom kot količinska omejitev pri uvozu, ker je njihov cilj ali učinek manj ugodna obravnava blaga iz drugih držav članic.
54 Komisija trdi, da glede na druge upoštevne dejavnike, ki vplivajo na prometno varnost, zadevni predpisi niso primerni za doseganje želenega cilja te varnosti. Po mnenju Komisije raven varnosti v prometu ni odvisna od strani vozila, na kateri je nameščeno krmilje, temveč od ravnanja in izkušenj voznikov ter od stanja cest in vozil. Vsekakor naj bi bil sporni ukrep nesorazmeren, ker bi bilo mogoče želeni cilj doseči z drugimi ukrepi, kot so namestitev dodatnih zunanjih vzvratnih ogledal ter prilagoditev svetil in brisalcev.
55 Litovska vlada meni, da so sporni predpisi utemeljeni z vidika varnosti v prometu, za katero se v sodni praksi Sodišča šteje, da je nujni razlog v splošnem interesu, ter z vidika varovanja življenja in zdravja uporabnikov cest.
56 Po mnenju litovske vlade so s tega vidika sporni predpisi primerni za dosego želenega cilja, ob upoštevanju dejstva, da ima, če se vozi po desni strani, voznik vozila, ki je opremljeno z volanom na desni, bistveno manjše vidno polje kot voznik, čigar vozilo je opremljeno z volanom na levi, čemur Komisija ne oporeka. To naj bi ogrožalo varnost v cestnem prometu, pri čemer naj bi bile za določitev ravni varnosti v tem prometu pristojne države članice. Zadevni predpis naj bi bil poleg tega sorazmeren. Alternativni ukrepi, ki jih predlaga Komisija, naj bi bili namreč bodisi popolnoma nesorazmerni ali celo nevarni bodisi naj ne bi zagotavljali enake ravni varstva.
Presoja Sodišča
57 Glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča so sporni predpisi ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve pri uvozu, ki so prepovedane s členom 34 PDEU, ker je njihov učinek oviranje dostopa vozil, ki so opremljena z vozniškim prostorom na desni ter so zakonito proizvedena in registrirana v državah članicah, ki niso Republika Litva, do litovskega trga (v zvezi z izvorom te sodne prakse glej sodbi z dne 11. julija 1974 v zadevi Dassonville, 8/74, Recueil, str. 837, točka 5, in z dne 20. februarja 1979 v zadevi Rewe-Zentral, imenovano „Cassis de Dijon“, 120/78, Recueil, str. 649, točka 14, ter novejšo sodbo z dne 10. februarja 2009 v zadevi Komisija proti Italiji, C‑110/05, ZOdl., str. I‑519, točka 58).
58 V skladu z isto sodno prakso je take predpise mogoče utemeljiti z nujnimi razlogi, če ti zagotavljajo uresničitev želenega cilja in ne presegajo tega, kar je nujno za to, da se ta cilj doseže (zgoraj navedena sodba Komisija proti Italiji, točka 59 in navedena sodna praksa).
59 Litovska vlada v utemeljitev spornih predpisov navaja potrebo po zagotovitvi varnosti v cestnem prometu, ki je v skladu s sodno prakso nesporno nujni razlog v splošnem interesu, ki bi lahko upravičil oviro za prosti pretok blaga (zgoraj navedena sodba Komisija proti Italiji, točka 60 in navedena sodna praksa).
60 Spomniti je treba, da morajo v skladu s sodno prakso, ki je prav tako ustaljena – če ni določb o popolni uskladitvi na ravni Evropske unije, kot je v primeru registracije vozil, ki so že bila registrirana v državi članici, v drugi državi članici –države članice odločiti, do katere ravni nameravajo zagotoviti varnost v cestnem prometu na svojem ozemlju, pri čemer upoštevajo zahteve prostega pretoka blaga v Uniji. V zvezi s tem morajo pristojni nacionalni organi dokazati, da njihovi predpisi zagotavljajo uresničitev želenega cilja in ne presegajo tega, kar je nujno za to, da se ta cilj doseže (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Italiji, točki 61 in 62 in navedena sodna praksa).
61 Na prvem mestu, v zvezi s primernostjo zadevnih predpisov litovska vlada navaja, da če je volan nameščen na tisti strani, po kateri se odvija promet, to vozniku zmanjšuje vidljivost ter bistveno otežuje prehitevanje in manevre, zlasti na dvosmernih cestah z enojnimi voznimi pasovi, ki predstavljajo večji del litovskega cestnega omrežja, zaradi česar je nevarnost nesreč večja.
62 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da nacionalni predpisi, ki na ozemlju države članice prepovedujejo registracijo vozil, katerih krmilje je nameščeno na isti strani, kot je stran vožnje, lahko zmanjšajo število takih vozil v prometu v tej državi članici in s tem nevarnost, ki je povezana s tem prometom. V zvezi s to nevarnostjo že iz izkušenj izhaja, da ima položaj volana neposredno povezavo z vidnim poljem voznika, kar poleg tega potrjuje ustaljena praksa proizvajalcev in prodajalcev motornih vozil, ki načeloma v vsaki državi prodajajo vozila, katerih volan je nameščen na nasprotni strani od strani vožnje.
63 Na drugem mestu, v zvezi z vprašanjem, ali zadevni predpisi ne presegajo tega, kar je nujno za to, da se doseže želeni cilj, litovska vlada trdi, da z vidika nevarnosti v prometu, ki so povezane z namestitvijo volana na desni, noben drug ukrep in nobeno drugo nadomestno tehnično sredstvo ne zagotavljata enake ravni varstva kot zadevni ukrep.
64 V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da je nevarnost, ki jo povzroča vožnja z vozili, ki imajo volan na desni, po litovskem ozemlju, enaka, ne glede na to, ali so ta vozila nova ali že prej registrirana v drugi državi članici. V zvezi z novimi vozili pa je bilo v točki 47 te sodbe ugotovljeno, da je zakonodajalec pri sprejemanju člena 2a Direktive 70/311 to morebitno nevarnost upošteval.
65 Nato je treba spomniti, da sporni predpisi določajo izjeme v zvezi z uporabo vozil, ki so opremljena z volanom na desni, za osebe, ki prebivajo v drugih državah članicah, na primer za turiste, ki Litvo obiščejo za krajše obdobje, in za vozila, ki so bila v tej državi članici registrirana pred letom 1993, kar pomeni, da se s temi predpisi dopušča taka nevarnost v prometu. Nevarnost na področju varnosti v prometu pa je v teh primerih enaka, še toliko bolj ker je pritok teh obiskovalcev na ozemlje Litve stalen in ker se za to nevarnost ne more šteti, da je manjša zato, ker bodo obiskovalci, ki s takim vozilom obiščejo Litvo za krajše obdobje, pri vožnji bolj previdni kot tisti, katerih vozilo je registrirano v tej državi članici. Poleg tega tudi obrabljenost vozil, ki so bila registrirana pred letom 1993, ne prispeva k zmanjšanju te nevarnosti.
66 Poleg tega po informacijah, ki jih ima Sodišče, predpisi 22 držav članic, to je velike večine držav članic, bodisi izrecno dovoljujejo registracijo vozil z vozniškim prostorom na isti strani, kot je stran vožnje, bodisi registracijo dopuščajo, čeprav je v nekaterih od teh držav članic stanje cestnega omrežja primerljivo s stanjem v Republiki Litvi (glej po analogiji sodbo z dne 28. januarja 2010 v zadevi Komisija proti Franciji, C‑333/08, ZOdl., str. I‑757, točka 105).
67 Poleg tega je treba ugotoviti, da iz statističnih podatkov, ki jih litovska vlada navaja v zvezi s številom nesreč s smrtnim izidom na litovskem cestnem omrežju, ni dovolj dobro razvidno razmerje med tem številom nesreč in vpletenostjo vozil z vozniškim prostorom na desni. Poleg tega dejstvo, da je značilnost Republike Litve zelo veliko število registriranih vozil na tisoč prebivalcev, in okoliščina, da ima enega izmed najstarejših voznih parkov v Uniji, nista upoštevna.
68 Nazadnje je treba poudariti, da obstajajo sredstva in ukrepi, ki manj posegajo v svobodo pretoka blaga kot zadevni ukrep in ki so hkrati primerni za znatno zmanjšanje tveganja, ki ga povzroča promet z vozili, ki imajo volan na isti strani, kot je stran vožnje. Posebej je treba poudariti, da imajo v zvezi s tem države članice polje proste presoje pri naložitvi ukrepov, vključno z ukrepi, ki jih predlaga Komisija, ki so glede na razvoj tehnike primerni za zagotovitev zadostne vidljivosti vozniku vozila, ki ima volan na isti strani, kot je stran vožnje, in sicer vidljivosti tako naprej kot nazaj.
69 Zato v nasprotju s položajem, v katerem je bila sprejeta zgoraj navedena sodba Komisija proti Italiji, na podlagi zgoraj navedenega ni mogoče ugotoviti, da se lahko zadevni ukrep šteje za nujen za dosego želenega cilja. Glede na navedeno zadevni ukrep ni skladen z načelom sorazmernosti.
70 Zato je treba ugotoviti, da Republika Litva, kot je navedeno v tožbi Komisije, ni izpolnila obveznosti.
Stroški
71 V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je Komisija predlagala, naj se Republiki Litvi naloži plačilo stroškov, in ta s svojimi predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov. Na podlagi člena 140(1) istega poslovnika, v skladu s katerim države članice, ki so intervenirale v postopku, nosijo svoje stroške, Republika Estonija, Republika Latvija in Republika Poljska nosijo svoje stroške.
Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:
1. Republika Litva s tem, da je prepovedala registracijo osebnih vozil, ki imajo volan nameščen na desni strani, in/ali kot pogoj za registracijo novega osebnega vozila ali v drugi državi članici že registriranega vozila, ki ima krmilje nameščeno na desni strani, določila, da se mora volan premestiti na levo stran, ni izpolnila obveznosti iz člena 2a Direktive Sveta z dne 8. junija 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o krmilju za motorna in priklopna vozila (70/311/EGS), člena 4(3) Direktive 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) in člena 34 PDEU.
2. Republiki Litvi se naloži plačilo stroškov.
3. Republika Estonija, Republika Latvija in Republika Poljska nosijo svoje stroške.
Podpisi