Language of document :

Tožba, vložena 22. decembra 2017 – Evropska komisija/Helenska republika

(Zadeva C-729/17)

Jezik postopka: grščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: E. Tserepa-Lacombe, H. Støvlbæk)

Tožena stranka: Helenska republika

Predlog tožeče stranke

Evropska komisija Sodišču predlaga, naj:

–    ugotovi, da Grčija s tem, da je pravno obliko izobraževalnih ustanov za mediatorje omejila na nepridobitne družbe, ki morajo biti v skladu z zakonom št. 3898/2010 in predsedniškim odlokom št. 123/2011 sestavljene iz odvetniške zbornice in najmanj ene gospodarske zbornice v Grčiji, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 PDEU in člena 15(2)(b) in (c) ter (3) Direktive 2006/123/ES1 ;

–    ugotovi, da Grčija s tem, da je za postopek priznavanja akademskih kvalifikacij določila pogoje, s katerimi so naložene dodatne zahteve glede vsebine spričeval in s katerimi so naloženi izravnalni ukrepi, brez predhodne presoje bistvenih razlik, in s tem, da je ohranila v veljavi diskriminatorne zakonske določbe, ki od prosilcev za akreditacijo kvalifikacije mediatorja z nazivom, ki so ga pridobili v tujini oziroma pri akreditiranih izobraževalnih ustanovah s tujim poreklom po udeležitvi izobraževanja v Grčiji, zahtevajo predhodno sodelovanje v vsaj treh postopkih mediacije, ni izpolnila obveznosti iz člena 49 PDEU in iz členov 13, 14 in 50(1) ter Priloge VII k Direktivi 2205/36//ES2 ;

–    Helenski republiki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Kršitev pravice do svobodnega ustanavljanja, ki je zagotovljena s členom 49 PDEU in s členom 15(2)(b) in (c) Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu.

Člen 5(1) zakona 3898/2010 in ustrezni predsedniški odlok št. 123/2011 določata, da mora imeti družba za izobraževanje mediatorjev izključno pravno obliko nepridobitne družbe, ki jo sestavljata vsaj ena odvetniška zbornica in ena od gospodarskih zbornih v Grčiji, ter da lahko deluje po pridobitvi dovoljenja, ki ga izda organ z člena 7 tega zakona.

Te omejitve veljajo tako za subjekte, ki se želijo prvič ustanoviti v Grčiji, kot za subjekte, ki se želijo ustanoviti sekundarno v obliki hčerinske družbe.

Nobeni fizični ali pravni osebi, ki ni odvetniška ali gospodarska zbornica, ni dovoljeno, da ustanovi izobraževalno ustanovo za mediatorje, ki lahko na podlagi tega izobraževanja opravljajo izpit za priznavanje kvalifikacije mediatorja v Grčiji brez sporazuma z odvetniško zbornico in gospodarsko zbornico v državi.

Poleg tega nobena ustanova, ki trenutno nima pravne oblike nepridobitne družbe, v bistvu nima možnosti, da bi kandidatom za mediatorje v zameno za predhodno plačilo vpisnin nudila izobraževanje, na podlagi katerega bi lahko ti opravljali izpit za priznavanje kvalifikacije mediatorja v Grčiji.

Nazadnje, vsaka izobraževalna ustanova iz druge države članice, ki želi opravljati obravnavano storitev v zameno za vpisnine, ki jih plačajo študenti, vpisani v program izobraževanja za mediatorje, je v bistvu izključena iz vstopa na grški trg in iz sekundarnega ustanavljanja v obliki hčerinske družbe, če trenutno nima pravne oblike nepridobitne družbe in če njena izbira hčerinske družbe ni omejena na nepridobitne družbe.

Komisija meni, da zgoraj navedene določbe pomenijo omejitev pravice do ustanavljanja na notranjem trgu, kot je določena v členu 49 PDEU in členu 15(2)(b) in (c) Direktive 2006/123/ES.

Ta omejitev ne spada v okvir izjeme iz člena 51(1) PDEU, ker opravljanje storitev izobraževanja mediatorjev ni dejavnost, ki bi bila povezana z državo, z izvajanjem državne oblasti in zlasti „sodnim sistemom“.Poleg tega ni utemeljena na podlagi interesa varstva kakovosti storitev, ki nikakor ni neposredno povezano z omejitvijo pravne oblike izobraževalnih ustanov in z lastništvom družbenega kapitala.

Kršitev Direktive 2005/36/ES in člena 49 PDEU, ki se nanaša na svobodo ustanavljanja.

Komisija meni, da zahteva iz odstavka 2, del A, edinega člena ministrske uredbe št. 109088/12.12.2011, ki določa, da mora biti v dokazilu o izobraževanju za mediatorje navedena metoda poučevanja, število udeležencev, število kvalifikacij učiteljev, izpitni postopek in ocenjevanje kandidatov ter način, na katerega se zagotavlja objektivnost tega postopka, presega tisto, kar je mogoče zahtevati pri ocenjevanju ravni znanja in poklicnih kvalifikacij, za katere se domneva, da jih ima imetnik, in ne omogoča pravilne presoje vprašanja, ali se izobraževanje zadevne osebe nanaša na predmete, ki so bistveno drugačni od tistih, ki so zajeti s kvalifikacijo, ki se zahteva v Grčiji. Iz teh razlogov je zgoraj navedena določba v nasprotju s členi 13, 14 in 50 ter s Prilogo VII k Direktivi 2005/36/ES.

Poleg tega odstavek 5, del A, zgoraj navedene ministrske uredbe popolnoma kvalificiranim tujim mediatorjem nalaga, da dokažejo, da imajo dodatne izkušnje, in sicer sodelovanje v vsaj treh postopkih mediacije, preden se njihove kvalifikacije priznajo v Grčiji, medtem ko ta zahteva ne velja za mediatorje, ki so poklicno izobraževanje zaključili v Grčiji. Zato je zgoraj navedena določba v nasprotju s členom 13 Direktive 2005/36/ES, ki določa, da mora pristojni organ države članice gostiteljice prosilcem, ki so prejeli potrdilo v drugi državi članici, omogočiti dostop do poklica pod enakimi pogoji, kot veljajo za njene državljane, in z navedeno določbo je kršeno načelo prepovedi diskriminacije, kot je določeno v členu 49 PDEU.

____________

1 Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL 2006, L 376, str. 36).

2 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL 2005, L 255, str. 22).