SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 15. novembra 2012(*)
„Pritožba – Skupna zunanja in varnostna politika – Posebni omejevalni ukrepi, sprejeti zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali – Zamrznitev sredstev – Člen 296 PDEU – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Pravica do spoštovanja lastnine“
V zadevi C‑417/11 P,
zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 5. avgusta 2011,
Svet Evropske unije, ki ga zastopajo M. Bishop in B. Driessen, kot tudi E. Dumitriu-Segnana, agenti,
tožeča stranka,
ob intervenciji
Francoske republike, ki jo zastopata G. de Bergues in E. Ranaivoson, agenta,
intervenientka v pritožbenem postopku,
drugi stranki v postopku sta
Nadiany Bamba, stanujoča v Abidžanu (Slonokoščena obala), ki jo je najprej zastopal P. Haïk, nato P. Maisonneuve, odvetnika,
tožeča stranka na prvi stopnji,
Evropska komisija, ki jo zastopata E. Cujo in M. Konstantinidis, agenta, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
intervenientka na prvi stopnji,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi R. Silva de Lapuerta, v funkciji predsednice tretjega senata, K. Lenaerts (poročevalec), E. Juhász, G. Arestis in J. Malenovský, sodniki,
generalni pravobranilec: P. Mengozzi,
sodni tajnik: V. Tourrès, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 20. septembra 2012,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Svet Evropske unije s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 8. junija 2011 v zadevi Bamba proti Svetu (T‑86/11, ZOdl., str. II‑2749, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je bila razglašena ničnost Sklepa Sveta 2011/18/SZVP z dne 14. januarja 2011 o spremembi Sklepa Sveta 2010/656/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali (UL L 11, str. 36), in Uredbe Sveta (EU) št. 25/2001 z dne 14. januarja 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali (UL L 11, str. 1) (v nadaljevanju: „sporni sklep“ in „sporna uredba“ ter skupaj „sporna akta“) v delih, ki se nanašajo na N. Bamba.
Pravni okvir in dejansko stanje
2 N. Bamba je državljanka Republike Slonokoščene obale.
3 Varnostni svet Združenih narodov je 15. novembra 2004 sprejel Resolucijo 1572 (2004), s katero je zlasti potrdil, da položaj v Slonokoščeni obali še naprej ogroža mednarodni mir in varnost v regiji, in odločil, da bo proti navedeni državi uvedel nekatere omejevalne ukrepe.
4 Člen 14 Resolucije 1572 (2004) določa ustanovitev odbora (v nadaljevanju: Odbor za sankcije), katerega naloga je zlasti določiti osebe in subjekte, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz točk 9 in 11 navedene resolucije, in sicer v zvezi s potovanji in z zamrznitvijo sredstev, finančnega premoženja in gospodarskih virov, ter posodabljati ta seznam. Odbor za sankcije ni nikoli določil, da morajo za N. Bamba veljati taki ukrepi.
5 Svet je menil, da je za izvajanje Resolucije 1572 (2004) potrebno ukrepanje Evropske skupnosti, zato je 13. decembra 2004 sprejel Skupno stališče 2004/852/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Slonokoščeni obali (UL L 368, str. 50).
6 Svet je menil, da je za izvajanje ukrepov iz Skupnega stališča 2004/852 na ravni Skupnosti nujna uredba, zato je 12. aprila 2005 sprejel Uredbo Sveta (ES) št. 560/2005 o uvedbi določenih posebnih omejevalnih ukrepov zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Slonokoščeni obali (UL L 95, str. 1).
7 Skupno stališče 2004/852 je bilo večkrat podaljšano in spremenjeno, nato pa razveljavljeno in nadomeščeno s Sklepom Sveta 2010/656/SZVP z dne 29. oktobra 2010 o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Slonokoščeni obali (UL L 285, str. 28).
8 Volitve za predsednika Republike Slonokoščene obale so potekale 31. oktobra in 28. novembra 2010.
9 Posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov za Slonokoščeno obalo je 3. decembra 2010 potrdil dokončen izid drugega kroga predsedniških volitev, kot ga je 2. decembra 2010 razglasil predsednik neodvisne volilne komisije, ki je potrdil Alassana Ouattara kot zmagovalca predsedniških volitev.
10 Svet je 13. decembra 2010 poudaril pomen predsedniških volitev 31. oktobra in 28. novembra 2010 za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti v Slonokoščeni obali in poudaril, da je treba suvereno izraženo voljo prebivalcev Slonokoščene obale obvezno spoštovati. Upošteval je tudi predloge posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za Slonokoščeno obalo v okviru njegovega pooblastila za potrditev volitev in čestital Alassanu Ouattaru za izvolitev za predsednika Slonokoščene obale.
11 Evropski svet je 17. decembra 2010 pozval vse voditelje Slonokoščene obale, civilne in vojaške, ki tega še niso storili, naj priznajo oblast demokratično izvoljenega predsednika Alassana Ouattara. Potrdil je odločenost Evropske unije, da sprejme ciljne sankcije zoper tiste, ki naj bi še naprej ovirali spoštovanje suvereno izražene volje prebivalcev Slonokoščene obale.
12 Da bi Svet uvedel omejevalne ukrepe v zvezi s potovanji proti nekaterim osebam, ki jih nista določila Varnostni svet Združenih narodov ali Odbor za sankcije, vendar ovirajo mirovni proces in proces nacionalne sprave v Slonokoščeni obali, zlasti proti tistim osebam, ki ogrožajo uspešen izid volilnega procesa, je sprejel Sklep 2010/801/SZVP z dne 22. decembra 2010 o spremembi Sklepa Sveta 2010/656 (UL L 341, str. 45). Seznam navedenih oseb je v Prilogi II k Sklepu 2010/656.
13 Svet je 14. januarja 2011 sprejel sporni sklep.
14 V uvodnih izjavah od 2 do 7 tega sklepa je navedeno:
„(2) Svet je 13. decembra 2010 poudaril pomen predsedniških volitev 31. oktobra in 28.novembra 2010 za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti v Slonokoščeni obali in poudaril, da je treba suvereno izraženo voljo prebivalcev Slonokoščene obale obvezno spoštovati.
(3) Evropski svet je 17. decembra 2010 pozval vse voditelje Slonokoščene obale, tako civilne kot vojaške, ki tega še niso storili, naj priznajo oblast demokratično izvoljenega predsednika […] Alassana Ouattare.
(4) Svet je 22. decembra 2010 sprejel Sklep [2010/801], na podlagi katerega se uvedejo omejitve potovanj za osebe, ki ovirajo proces vzpostavitve miru in dosego nacionalne sprave ter zlasti za tiste, ki ogrožajo uspešni zaključek volilnega procesa.
(5) Svet je 11. januarja 2011 sprejel Sklep 2011/17/SZVP o spremembi Sklepa [2010/656], da bi na seznam oseb, za katere veljajo omejitve potovanj, vključili še druge osebe.
(6) Glede na resnost razmer v Slonokoščeni obali bi bilo treba proti navedenim osebam uvesti dodatne omejevalne ukrepe.
(7) Poleg tega bi bilo treba seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Priloge II k Sklepu [2010/656], spremeniti in informacije v zvezi z nekaterimi osebami na seznamu bi bilo treba posodobiti.“
15 Člen 1 spornega sklepa določa:
Sklep [2010/656] se spremeni, kakor sledi:
(1) Člen 5 se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Člen 5
1. Vsa sredstva in gospodarski viri, ki so v lasti ali jih neposredno ali posredno nadzorujejo:
[…]
(b) osebe ali subjekti iz Priloge II, ki niso vključeni na seznam iz Priloge I, ki ovirajo proces vzpostavitve miru in dosego nacionalne sprave ter zlasti ogrožajo uspešni zaključek volilnega procesa, ali pa jih posedujejo subjekti, ki so v lasti ali jih neposredno ali posredno nadzorujejo ti subjekti ali te osebe ali katere koli osebe, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih,
se zamrznejo.
2. Osebam ali subjektom iz odstavka 1 se ne smejo niti neposredno niti posredno dati na razpolago sredstva, finančno premoženje ali gospodarski viri niti ne smejo od njih imeti koristi.
[…]“
(2) Člen 10 se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Člen 10
[…]
3. Ukrepi iz člen[a] […] 5(1)(b) se pregledajo v rednih časovnih presledkih in vsaj vsakih 12 mesecev. Za zadevne osebe in subjekte prenehajo veljati, če Svet v skladu s postopkom iz člena 6(2) ugotovi, da pogoji za njihovo veljavnost niso več izpolnjeni.“
16 Člen 2 spornega sklepa določa:
„Priloga II k Sklepu [2010/656] […] se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.“
17 Svet je 14. januarja 2011 sprejel tudi sporno uredbo.
18 V uvodnih izjavah 1 in 4 te uredbe je navedeno:
„ (1) Sklep [2010/656], kakor je bil spremenjen [s sporno uredbo], določa sprejetje omejevalnih ukrepov proti nekaterim osebam, ki jih sicer nista določila Varnostni svet Združenih narodov (ZN) ali Odbor za sankcije, vendar ovirajo mirovni proces in proces nacionalne sprave v Slonokoščeni obali, zlasti proti tistim osebam, ki ogrožajo uspešen izid volilnega procesa, kakor tudi proti pravnim osebam, subjektom ali organom, ki pripadajo takim osebam ali jih te nadzorujejo, ter osebam, subjektom ali organom, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih.
[…]
(4) Zaradi posebne grožnje, ki jo za mednarodni mir in varnost predstavljajo razmere v Slonokoščeni obali, in za zagotovitev skladnosti s postopkom za spremembo in pregled Prilog I in II k Sklepu [2010/656], bi moral biti za spremembo seznamov iz Prilog I in IA k Uredbi [št. 560/2005] pristojen Svet.“
19 Člen 1 sporne uredbe določa:
„Uredba [št. 560/2005] se spremeni:
(1) Člen 2 se nadomesti z naslednjim:
‚Člen 2
1. Vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, subjektom in organom iz Priloge I ali Priloge IA, so v njihovi lasti, posesti ali pod njihovim nadzorom, se zamrznejo.
2. Prepovedano je neposredno ali posredno dajati fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom iz Priloge I ali Priloge IA na voljo ali v njihovo korist kakršna koli sredstva ali gospodarske vire.
[…]
5. Priloga IA zajema fizične ali pravne osebe, subjekte in organe iz člena 5(1)(b) Sklepa [2010/656], kakor je bil spremenjen.‘
[…]
(7) vstavi se naslednji člen:
‚Člen 11a
[…]
2. Če Svet odloči, da bodo za fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ veljali ukrepi iz člena 2(1), ustrezno spremeni Prilogo IA.
3. Svet o svoji odločitvi za uvrstitev na seznam in njeni utemeljitvi obvesti fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ iz odstavkov 1 in 2, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo uradnega obvestila, s čimer takšni fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu da možnost, da predloži pripombe.
4. Če so predložene pripombe ali novi tehtni dokazi, Svet preuči svojo odločitev in o tem ustrezno obvesti fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ.
[…]
6. Seznam iz Priloge IA se pregleduje v rednih časovnih presledkih, najmanj pa vsakih 12 mesecev.‘
[…]
(10) besedilo iz Priloge I se vstavi v Uredbo [št. 560/2005] kot Priloga IA.“
20 Svet je s spornima aktoma N. Bamba najprej uvrstil na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi zamrznitve sredstev. V točki 6 Preglednice A Priloge II k Sklepu 2010/656, kakor je bil spremenjen s spornim sklepom, in v točki 6 Priloge IA k Uredbi št. 560/2005, kakor je bila spremenjena s sporno uredbo, so bili za ta vnos navedeni ti razlogi: „Direktorica časopisne hiše Cyclone, urednica časopisa ,Le temps‘: oviranje mirovnega procesa in procesa sprave z javnim spodbujanjem sovraštva in nasilja ter s sodelovanjem v kampanjah dezinformiranja v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2010.“
21 Svet je 18. januarja 2011 objavil obvestilo osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa Sveta 2010/656 in Uredbe št. 560/2005 (UL 2011 C 14, str. 8) (v nadaljevanju: obvestilo z dne 18. januarja 2011. V tem obvestilu Svet opozarja, da je sklenil, da bi bilo treba osebe in subjekte iz Priloge II k Sklepu 2010/656, kakor je bil spremenjen s spornim sklepom, in Priloge I A k Uredbi št. 560/2005, kakor je bila spremenjena s sporno uredbo, vpisati v seznam oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz navedenih aktov. Poleg tega zadevne osebe in subjekte opozarja, da pri pristojnih organih zadevne države članice lahko zaprosijo, naj se jim dovoli uporaba zamrznjenih sredstev za nujne potrebe ali nekatera plačila. Pojasnjuje še, da mu lahko navedene osebe in subjekti pošljejo zahtevek, naj se odločitev o njihovem vpisu v zadevna seznama znova preuči, k temu zahtevku pa naj priložijo dokazila. Svet nazadnje opozarja na možnost izpodbijanja njegovega sklepa pred Splošnim sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji, določenimi v členu 275, drugi odstavek, [PDEU] in členu 263, četrti in šesti odstavek, [PDEU].
Postopek na prvi stopnji in izpodbijana sodba
22 N. Bamba je 14. februarja 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razglasitev ničnosti spornih aktov v delih, v katerih se nanašata nanjo.
23 Evropski komisiji je bila dovoljena intervencija v podporo sklepom Sveta.
24 N. Bamba je v utemeljitev svoje tožbe navedla dva tožbena razloga.
25 Prvi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ima tri dele. Drugi del se je nanašal na to, da sporna akta nista določala nobene podrobne obrazložitve glede vpisa N. Bamba v zadevna seznama.
26 V točkah od 38 do 57 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče preučilo ta drugi del prvega tožbenega razloga. Splošno sodišče je po tem, ko je v točkah 41 in 42 navedene sodbe ugotovilo, da tako Sklep 2010/656 kot tudi Uredba št. 560/2005 določata, da je treba osebe, subjekte in organe, za katere veljajo omejevalni ukrepi, obvestiti o razlogih za njihov vpis v seznama iz Priloge II k navedenemu sklepu in Priloge I A k navedeni uredbi, preverilo, ali je bila v obravnavani zadevi N. Bamba obveščena o teh razlogih, tako da sta ji bili zagotovljeni pravica do obrambe in pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
27 Splošno sodišče je v točkah 47 in 48 izpodbijane sodbe opozorilo na sodno prakso v zvezi z vsebino obveznosti obrazložitve akta Sveta o omejevalnih ukrepih, kakršni so ti v obravnavanem primeru. Nato je v točkah od 49 do 51 navedene sodbe razsodilo, da so tako razlogi, ki so navedeni v uvodnih izjavah 6 in 7 spornega sklepa in v uvodni izjavi 4 sporne uredbe, v katerih je ugotovljeno, da so razmere v Slonokoščeni obali resne in da te razmere pomenijo posebno grožnjo za mednarodni mir in varnost, kot tudi razlogi, ki so navedeni v točki 6 v Preglednici A Priloge II k Sklepu 2010/656 in v točki 6 v Preglednici A Priloge I A k Uredbi št. 560/2005 v zvezi z N. Bamba, navedeni v točki 20 te sodbe, ohlapne in splošne navedbe, ne pa natančni in konkretni razlogi, zaradi katerih [bi Svet] na podlagi diskrecijske pravice meni[l], da morajo za [N. Bamba] veljati zadevni omejevalni ukrepi.“
28 Splošno sodišče je v točki 52 izpodbijane sodbe ugotovilo:
„[…] navedba, da je [N. Bamba] direktorica časopisne hiše Cyclone in urednica časopisa Le temps, ni okoliščina, ki bi zadostno in specifično utemeljevala izpodbijana akta v zvezi z njo. Na podlagi te navedbe namreč ni mogoče razumeti, zakaj naj bi [N. Bamba] ovirala mirovni proces in proces sprave z javnim spodbujanjem sovraštva in nasilja ter s sodelovanjem v kampanjah dezinformiranja v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2010. Tako ni navedena nobena konkretna okoliščina, ki bi se očitala [N. Bamba] in bi lahko utemeljevala zadevne ukrepe.“
29 Splošno sodišče je v točki 53 izpodbijane sodbe dodalo, da na podlagi ničesar ni mogoče sklepati, da bi v obravnavanih okoliščinah podrobna objava očitkov zoper N. Bamba trčila ob nujne razloge v splošnem interesu v zvezi z varnostjo Unije in njenih držav članic ali v zvezi z njihovimi mednarodnimi odnosi ali da bi škodila legitimnim interesom N. Bamba, ker bi lahko resno škodila njenemu ugledu. Svet naj tudi sicer ne bi navedel nobenega takega dokaza.
30 Splošno sodišče je v točki 54 navedlo, da N. Bamba ni bila predložena dodatna obrazložitev po sprejetju spornih aktov ali med postopkom pred Splošnim sodiščem. Svet naj bi namreč med pisnim postopkom samo opozoril, da je bila N. Bamba vpisana v seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, zaradi „svoje odgovornosti za kampanjo dezinformiranja ter spodbujanje sovraštva in nasilja med skupnostmi v Slonokoščeni obali“, ter dodal, da je bila „med najpomembnejšimi sodelavci“ Laurenta Gbagboja in da je bila njegova „druga žena“. Vendar naj bi Svet med obravnavo pred Splošnim sodiščem navedel, da N. Bamba v navedeni seznam ni bila vpisana zaradi zadnjenavedenega.
31 Splošno sodišče je v točki 55 izpodbijane sodbe poudarilo tudi, da to, da N. Bamba po objavi spornih aktov ali obvestila z dne 18. januarja 2011 Sveta ni zaprosila, naj jo obvesti o specifičnih in konkretnih razlogih za njen vpis v zadevni seznam, v obravnavanem primeru ni upoštevno, ker obveznost obrazložitve velja za Svet, ki jo mora v skladu s sodno prakso izpolniti ob sprejetju odločitve o vpisu ali vsaj čim prej po odločitvi.
32 Splošno sodišče je v točki 56 izpodbijane sodbe ugotovilo, da N. Bamba spornih aktov na podlagi njune obrazložitve ni mogla izpodbijati pred tem sodiščem, to pa ni moglo izvajati nadzora nad njuno zakonitostjo.
33 Splošno sodišče je sporna akta razglasilo za nična v delu, v katerem se nanašata na N. Bamba, ne da bi mu bilo treba preučiti druge očitke prvega in drugega tožbenega razloga.
Predlogi strank v postopku pritožbe
34 Svet predlaga Sodišču, naj:
– razveljavi izpodbijano sodbo;
– se dokončno opredeli glede vprašanj, ki so predmet te pritožbe in zavrne tožbo kot neutemeljeno, in
– naloži N. Bamba plačilo stroškov, ki jih je priglasil v postopku na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.
35 N. Bamba predlaga Sodišču, naj:
– ugotovi, da je pritožba nedopustna;
– zavrže pritožbo, in
– Svetu naloži plačilo stroškov na podlagi člena 69 in naslednjih Poslovnika Sodišča.
36 Francoska republika, ki ji je bila s sklepom predsednika Sodišča z dne 9. januarja 2012 dovoljena intervencija v podporo sklepom Sveta, Sodišču predlaga, naj ugodi pritožbi Sveta.
Pritožba
37 Pritožba vsebuje dva pritožbena razloga. Svet navaja pritožbeni razlog, ki se nanaša na to, da naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je razsodilo, da obrazložitev v spornih aktih ne ustreza zahtevam, določenim v členu 296 PDEU. Podredno navaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da ob presoji spoštovanja obveznosti obrazložitve v obravnavani zadevi ni upoštevalo konteksta sprejetja spornih aktov, ki je bil glede N. Bamba dobro poznan.
Dopustnost
38 N. Bamba navaja, da sta pritožbena razloga nedopustna, ker temeljita na novih dejstvih. Navaja, da je Svet s tema dvema tožbenima razlogoma, ki se nanašata na napačno uporabo prava, v resnici „zlorabil“ pritožbo, da bi Sodišču predložil elemente dejanskega stanja, ki temeljijo na časopisnih člankih, ki pa jih pred tem ni predložil ne njej ne Splošnemu sodišču in ki zato niso bili predmet kontradiktorne razprave pred tem sodiščem.
39 V zvezi s tem je treba spomniti, da je na podlagi člena 58 Statuta Sodišča Evropske unije pritožba na Sodišče omejena na pravna vprašanja.
40 Pristojnost Sodišča v okviru pritožbe je omejena na presojo pravnih vprašanj, ki so bila obravnavana na prvi stopnji. Sodišče je zato v okviru takega postopka edino pristojno za presojo, ali utemeljevanje v pritožbi opredeljuje napačno uporabo prava, ki naj bi jo vsebovala izpodbijana sodba (v tem smislu glej sodbe z dne 4. julija 2000 v zadevi Bergaderm in Goupil proti Komisiji, C‑352/98 P, Recueil, str. I‑5291, točka 35; z dne 30. septembra 2003 v zadevi Eurocoton in drugi proti Svetu, C‑76/01 P, Recueil, str. I‑10091, točka 47, in z dne 21. februarja 2008 v zadevi Komisija proti Giradotu, C‑348/06 P, ZOdl. str. I‑833, točka 49).
41 Vprašanje obsega obveznosti obrazložitve je pravno vprašanje, ki ga Sodišče lahko nadzira v okviru pritožbe (glej v tem smislu sodbi z dne 20. novembra 1997 v zadevi Komisija proti V, C‑188/96 P, Recueil, str. I‑6561, točka 24, in z dne 28. junija 2005 v združenih zadevah Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, ZOdl., str. I‑5425, točka 453).
42 V obravnavani zadevi je iz pritožbe nedvomno razvidno, da se Svet prek pritožbenih razlogov v bistvu sklicuje na to, da je Splošno sodišče glede na člen 296 PDEU napačno uporabilo pravo s tem, da je razsodilo, da obrazložitev iz spornih aktov glede vpisa N. Bamba v seznama iz Priloge II k Sklepu 2010/656 in iz Priloge IA k Uredbi št. 560/2005 ni zadostna.
43 Iz tega je razvidno, da so pritožbeni razlogi dopustni.
Utemeljenost
Trditve strank
44 Svet s podporo Francoske republike v okviru prvega pritožbenega razloga navaja, da je v nasprotju s tem, kar je presodilo Splošno sodišče v točki 54 izpodbijane sodbe, obrazložitev, ki jo vsebujeta sporna akta, zadostna.
45 Po eni strani trdi, da uvodne izjave 2, 4, 6 in 7 spornega sklepa in uvodna izjava 4 sporne uredbe vsebujejo podroben opis položaja v Slonokoščeni obali, ki je posebno resen in ki upravičuje ukrepe, ki so bili sprejeti proti osebam, navedenim v seznamu, ki je priložen tem aktom.
46 Po drugi strani Svet trdi, da v nasprotju s tem, kar je bilo navedeno v točki 51 izpodbijane sodbe, navedbe, ki so glede N. Bamba vsebovane v prilogah k spornima aktoma, niso ohlapne in splošne navedbe, temveč natančni in konkretni razlogi za vpis njenega imena v seznam oseb, zoper katere so uvedeni omejevalni ukrepi. Poudarja, da so zoper N. Bamba uvedeni taki ukrepi zaradi njenega položaja direktorice časopisne hiše Cyclone, ki je urednica časopisa Le temps, ki je vpleten v spodbujanje sovraštva in nasilja ter vključen v kampanjo dezinformiranja v zvezi s predsedniškimi volitvami konec leta 2010. Dodaja, da je vloga, ki jo je odigral časopis Le temps v zvezi z dogodki po volitvah v Slonokoščeni obali, splošno znana v tej državi in tudi v tujini.
47 N. Bamba poudarja, da ji Svet v obrazložitev sprejetja spornih aktov ni predložil ničesar drugega kot to, kar je navedel v teh aktih in kar je bilo vsebovano v časopisnem članku, ki ga je predložil v podporo odgovoru na tožbo, vloženo pri Splošnemu sodišču, in trdi, da sta sklicevanje na njeno funkcijo direktorice časopisne hiše Cyclone in na politični kontekst v Slonokoščeni obali v času sprejetja teh aktov ohlapni, nenatančni in brezpogojni navedbi, ki ne pomenita zadostne obrazložitve, ki bi ji omogočila razumeti razloge za vpis njenega imena v seznam oseb, proti katerim so uvedeni omejevalni ukrepi in ki bi ji omogočila izpodbijati utemeljenost sprejetja teh ukrepov ter ki bi omogočila Splošnemu sodišču, da opravi nadzor nad zakonitostjo teh aktov. To sodišče naj bi zato upravičeno ugotovilo, da obrazložitev ni zadostna.
48 N. Bamba dodaja, da je presojo glede tega, ali je obrazložitev vpisa v seznam oseb, proti katerim so uvedeni omejevalni ukrepi, zadostna, mogoče opraviti le glede na elemente, ki jih je zadevna institucija upoštevala ob sprejetju teh ukrepov. Nasprotno rešitev, ki bi pomenila, da je dovoljena naknadna obrazložitev z navedbo razlogov, ki ob sprejetju spornega akta niso obstajali, ali s sklicevanjem na elemente, ki so obstajali prej, vendar so se prikazali po tem sprejetju, je treba zavrniti, ker ni v skladu s temeljnimi zahtevami pravice do poštenega sojenja.
Presoja Sodišča
49 V skladu s sodno prakso je namen obveznosti obrazložitve akta, ki posega v položaj, ki je nujno povezana z načelom spoštovanja pravice do obrambe, po eni strani, dati zadevni osebi na voljo dovolj podatkov, da ugotovi, ali je akt dobro utemeljen in ali vsebuje morebitne napake, na podlagi katerih bi ta lahko izpodbijala njegovo veljavnost pred sodiščem Unije, in po drugi strani, temu omogočiti izvajanje nadzora nad zakonitostjo navedenega akta (glej sodbo z dne 2. oktobra 2003 v zadevi Corus UK proti Komisiji, C‑199/99 P, Recueil, str. I‑11177, točka 145; zgoraj navedeno sodbo Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 462, in sodbo z dne 29. septembra 2011 v zadevi Elf Aquitaine proti Komisiji, C‑521/09 P, ZOdl., str. I‑8947, točka 148).
50 Obrazložitev, ki se zahteva s členom 296 PDEU, mora jasno in nedvoumno izražati tisto, na čemer temeljijo ugotovitve institucije, ki je akt izdala, tako da se lahko zainteresirana oseba seznani z utemeljitvijo sprejetih ukrepov in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor (glej zlasti sodbo z dne 15. novembra 2012 v združenih zadevah Al-Aqsa proti Svetu in Nizozemska proti Al-Aqsa, C‑539/10 P in C‑550/10 P, točka 138 in navedena sodna praksa).
51 Kot je navedlo Splošno sodišče v točki 40 izpodbijane sodbe, ker zadevna oseba nima pravice do zaslišanja pred sprejetjem prvotnega sklepa o zamrznitvi sredstev, je spoštovanje obveznosti obrazložitve še toliko pomembnejše, saj pomeni edino zagotovilo, ki zadevni osebi omogoča, da vsaj po sprejetju takega sklepa učinkovito uveljavi razpoložljiva pravna sredstva za izpodbijanje zakonitosti navedenega sklepa.
52 Zato morajo biti v obrazložitvi akta Sveta, s katerim je bil sprejet ukrep zamrznitve sredstev – kot je upravičeno navedlo Splošno sodišče v točki 47 izpodbijane sodbe – navedeni specifični in konkretni razlogi, zaradi katerih Svet na podlagi diskrecijske pravice meni, da mora tak ukrep veljati za zadevno osebo.
53 Vendar mora biti obrazložitev, ki se zahteva s členom 296 PDEU, prilagojena naravi zadevnega akta in okoliščinam, v katerih je bil sprejet. Obveznost obrazložitve je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino zadevnega akta, lastnosti podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki ali druge osebe, ki jih ukrep neposredno in posamično zadeva. Ni treba, da se v obrazložitvi podrobno navedejo vse upoštevne dejanske in pravne okoliščine, ker je treba zadostnost obrazložitve presojati ne le glede na besedilo tega člena, ampak tudi glede na njegov okvir in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje (glej zlasti sodbo z dne 2. aprila 1998 v zadevi Komisija proti Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, Recueil, str. I‑1719, točka 63; ter zgoraj navedeni sodbi Elf Aquitaine proti Komisiji, točka 150, in Al-Aqsa proti Svetu in Nizozemska proti Al-Aqsa, točki 139 in 140).
54 Akt, s katerim se posega v položaj, je dovolj obrazložen, če je bil sprejet v okviru, ki ga zadevna oseba pozna in ji omogoča, da razume ukrep, sprejet v zvezi z njo (sodbi z dne 30. septembra 2003 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C‑301/96, Recueil, str. I‑9919, točka 89, in z dne 22. junija 2004 v zadevi Portugalska proti Komisiji, C‑42/01, ZOdl., str. I‑6079, točki 69 in 70).
55 V obravnavani zadevi je treba navesti, da je Svet v uvodnih izjavah od 2 do 6 spornega sklepa in v uvodnima izjavama 1 in 4 sporne uredbe predstavil splošne okoliščine, zaradi katerih je razširil osebno področje uporabe omejevalnih ukrepov, uvedenih proti Republiki Slonokoščeni obali. Iz tega izhaja, da so se te splošne okoliščine, ki so bile N. Bamba – zlasti glede na njen službeni in osebni položaj – znane, nanašale na resnost položaja v tej državi in na konkretno grožnjo, ki ga je za mednarodni mir in varnost predstavljala obstrukcija mirovnega procesa in procesa nacionalne sprave, to je zlasti ravnanje, ki je oviralo spoštovanje suvereno izražene volje prebivalcev Slonokoščene obale na volitvah 31. oktobra in 28. novembra 2010, da se za predsednika določi A. Ouattara.
56 V zvezi z razlogi, zaradi katerih je Svet menil, da se morajo taki omejevalni ukrepi nanašati na N. Bamba, so v obrazložitvi – povzeti v točki 20 te sodbe – iz točke 6 Preglednice A Priloge II k Sklepu 2010/656, kakor je bil spremenjen s spornim sklepom, in točke 6 Priloge IA k Uredbi št. 560/2005, kakor je bila spremenjena s sporno uredbo, opredeljeni posebni in konkretni elementi, ki se nanašajo na službeni položaj, časopisno hišo, časopis in vrsto aktov ter medijskih kampanj in ki po mnenju Sveta pomenijo, da je bila zadevna oseba vključena v obstrukcijo mirovnega procesa in procesa sprave v Slonokoščeni obali.
57 V nasprotju s tem, kar je presodilo Splošno sodišče, je na podlagi te obrazložitve mogoče ugotoviti, da je Svet menil, da je poseben in konkreten razlog za sprejetje omejevalnih ukrepov proti N. Bamba v zatrjevani odgovornosti zadevne osebe – v vlogi direktorice časopisne hiše, ki izdaja časopis Le temps – za javno spodbujanje sovraštva in nasilja ter sodelovanje v kampanjah dezinformiranja v zvezi s predsedniškimi volitvami leta 2010, ki naj bi jo vodil ta časopis.
58 Kot je navedel Svet, ni razumno pričakovati, da N. Bamba ni vedela, da je ta institucija s tem, da se je v spornih aktih sklicevala na njeno funkcijo direktorice časopisne hiše, ki izdaja časopis Le temps, želela izpostaviti vpliv in odgovornost, za katera se domneva, da izhajata iz te funkcije, v zvezi z uredniško usmeritvijo tega časopisa in vsebino medijskih kampanj, ki naj bi jo imel ta časopis med povolilno krizo v Slonokoščeni obali.
59 Na podlagi teh navedb je bilo N. Bamba omogočeno učinkovito izpodbijanje utemeljenosti spornih aktov. Glede na te navedbe je bila upravičena izpodbijati resničnost dejstev, navedenih v spornih aktih – zlasti tako, da bi zanikala, da opravlja funkcijo direktorice časopisne hiše, ki izdaja časopis Le temps, ali da bi zanikala obstoj takih kampanj ali da bi izpodbijala svojo odgovornost v zvezi s temi kampanjami ali da bi izpodbijala upoštevnost vseh ali nekaterih dejstev ali njihove opredelitve kot obstrukcijo mirovnega procesa in procesa sprave v Slonokoščeni obali – ki bi utegnili upravičiti uporabo omejevalnih ukrepov zoper njo.
60 Poleg tega je treba poudariti, da je vprašanje obrazložitve, ki je bistvena postopkovna zahteva, različno od vprašanja o dokazu zatrjevanega ravnanja, ki se nanaša na vsebinsko zakonitost zadevnega akta in v zvezi s katerim je treba preveriti resničnost dejstev, navedenih v tem aktu, in pravilnost opredelitve teh dejstev kot elementov, ki utemeljujejo uporabo omejevalnih ukrepov proti zadevni osebi (glej v tem smislu sodbi z dne 15. decembra 2005 v zadevi Italija proti Komisiji, C‑66/02, ZOdl., str. I‑10901, točka 26, in z dne 16. novembra 2011 v zadevi Bank Melli Iran proti Svetu, C‑548/09 P, ZOdl., str. I‑11381, točka 88).
61 Tako je treba v obravnavani zadevi nadzor nad spoštovanjem obveznosti obrazložitve, katere namen je preveriti, ali so navedbe, ki jih je podal Svet v spornih aktih, zadostovale za to, da se N. Bamba seznani z elementi, na podlagi katerih je Svet sprejel omejevalne ukrepe proti njej, razlikovati od preizkusa utemeljenosti obrazložitve, ki poteka, kadar se opravi, tako, da se preveri, ali so elementi, na katere se sklicuje Svet, dokazani in ali so taki, da je z njimi mogoče upravičiti sprejetje teh ukrepov.
62 Glede trditve N. Bamba, da v zvezi z omejevalnimi ukrepi, ki so bili sprejeti proti njej, ni mogoče naknadno podati obrazložitve, zadostuje navedba, da dokumenti, ki jih je Svet predložil kot prilogo k pritožbi, niso namenjeni naknadni obrazložitvi spornih aktov, temveč so namenjeni prikazu, da je bila obrazložitev spornih aktov glede na okoliščine, v katerih sta bila sprejeta, zadostna.
63 Iz zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je v točkah 54 in 56 izpodbijane sodbe razsodilo, da obrazložitev spornih aktov ni bila zadostna, da bi bilo N. Bamba omogočeno izpodbijati veljavnost spornih aktov in da bi bil Splošnemu sodišču omogočen nadzor nad zakonitostjo teh aktov.
64 Zato je pritožbeni razlog Sveta utemeljen in – ne da bi bilo treba presojati pritožbeni razlog, ki ga je Svet navedel podredno – izpodbijano sodbo je treba razveljaviti.
Tožba pred Splošnim sodiščem
65 V skladu s členom 61, prvi odstavek, drugi stavek, Statuta Sodišča lahko to v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.
66 V obravnavani zadevi Sodišče meni, da je treba glede tožbe za razglasitev ničnosti spornih aktov, ki jo je vložila N. Bamba na prvi stopnji, sprejeti dokončno odločitev, ker stanje postopka to omogoča.
67 N. Bamba je v svoji tožbi navedla dva tožbena razloga. Prvi se nanaša na kršitev pravice do obrambe in pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Sestavljen je iz treh delov, ki se nanašajo na neobstoj postopka, ki bi N. Bamba omogočil, da bi bila zaslišana in da bi lahko učinkovito zaprosila za izbris iz zadevnega seznama, nato, da ji ni bila predložena podrobna obrazložitev vpisa v ta seznama, in nato, da zadevna stranka ni bila obveščena o rokih za vložitev pravnega sredstva zoper ta vpis. Drugi tožbeni razlog se nanaša na očitno kršitev lastninske pravice.
Prvi tožbeni razlog
Prvi del prvega tožbenega razloga
68 N. Bamba trdi, da sporna uredba ne določa nobenega postopka za zagotovitev učinkovitega izvrševanja njene pravice do obrambe. Navedena uredba naj namreč ne bi določala niti pravice zadevne osebe do zaslišanja niti postopka, ki bi omogočal vložitev učinkovite zahteve za umik s seznama oseb, za katere veljajo zadevni omejevalni ukrepi, ki je priložen tej uredbi.
69 Na prvem mestu N. Bamba navaja, da sporna uredba ne določa podrobnih pogojev, na podlagi katerih Svet sprejme odločitev o tem, ali bo svojo odločitev o vpisu osebe v seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi, ohranil ali spremenil. V zvezi s tem navaja, da glede ponovne preučitve, ki jo določa člen 11a(4) Uredbe št. 560/2005 in ki je bila v to uredbo vnesena s sporno uredbo, ni določena niti obveznost obrazložitve niti rok, tako da ima Svet možnost, da na zahtevo za izbris odgovori brez obrazložitve ali celo da sploh ne odgovori. Navaja tudi, da glede pregleda, ki se opravi v rednih časovnih presledkih, iz člena 11a(6) Uredbe št. 560/2005, ni določena obveznost Sveta, da zadevne stranke obvesti o novem sklepu in da jih pozove, naj predložijo nove pripombe.
70 V zvezi s tem je treba navesti, da člen 11a(4) Uredbe št. 560/2005, ki je bil v navedeno uredbo vnesen na podlagi člena 1, točka 7, sporne uredbe, določa, da Svet preuči svojo odločitev o uvedbi omejevalnih ukrepov proti osebi in o tem zadevno osebo obvesti, če so predložene pripombe ali če so bili predstavljeni novi pomembni dokazi. V obvestilu z dne 18. januarja 2011 je navedena tudi možnost, ki jo imajo zadevne osebe kot je N. Bamba, da pošljejo zahtevo, naj se odločitev o njihovem vpisu v zadevna seznama znova preuči, tem zahtevkom pa morajo priložiti dokazila.
71 Poleg tega se na podlagi člena 11a(6) Uredbe št. 560/2005, ki je bil v to uredbo tudi vnesen na podlagi člena 1, točka 7, sporne uredbe, „[s]eznam iz Priloge IA […] pregleduje v rednih časovnih presledkih, najmanj pa vsakih 12 mesecev.“
72 V zvezi s trditvami N. Bamba, ki se nanašajo na domnevne pomanjkljivosti postopkov ponovne preučitve in ponovnega pregleda, je treba poudariti, da je bila ta tožba, ki jo je vložila N. Bamba, usmerjena zoper sporne akte, ker je bila z njimi prvič vpisana v seznama iz Priloge II k Sklepu 2010/656 in Priloge IA k Uredbi št. 560/2005 oseb, za katere je uveden ukrep zamrznitve sredstev. Kot je navedel Svet se obravnavani primer ne nanaša niti na zavrnitev ponovne preučitve prvotnega sklepa o uvedbi omejevalnih ukrepov proti N. Bamba niti na odločitev te institucije, da bo zadevno osebo ohranila na navedenih seznamih po ponovnem pregledu. Ti argumenti torej niso upoštevni.
73 Na drugem mestu N. Bamba navaja, da sporna uredba nikjer ne določa, da bi bile zadevne osebe lahko zaslišane glede ukrepov, ki so bili sprejeti proti njim, niti v fazi prvotnega vpisa v seznam niti v fazi ponovnega pregleda.
74 V zvezi s tem je treba spomniti, da morajo imeti takšni ukrepi – da bi dosegli cilj, ki ga zasledujeta sporna akta – učinek presenečenja. Zato Svet ni bil dolžan zaslišati N. Bamba pred prvotnim vpisom njenega imena v zadevna seznama (glej v tem smislu sodbi z dne 3. septembra 2008 v združenih zadevah Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu in Komisiji, C‑402/05 P in C‑415/05 P, ZOdl., str. I‑6351, točki 340 in 341, in z dne 21. decembra 2011 v zadevi Francija proti People’s Mojahedin Organization of Iran, C‑27/09 P, ZOdl., str. I‑13427, točka 61).
75 Poleg tega argument N. Bamba, ki se nanaša na njeno pravico do zaslišanja v zvezi s postopkom ponovnega pregleda, ni upošteven zaradi istih razlogov kot so tisti, ki so navedeni v točki 72 te sodbe.
76 Glede na navedeno je treba prvi del prvega tožbenega razloga zavrniti.
Drugi del prvega tožbenega razloga
77 N. Bamba navaja, da sporna akta ne določata obveznosti objave podrobne obrazložitve njenega vpisa v seznam oseb, proti katerim so uvedeni zadevni omejevalni ukrepi.
78 Vendar je iz preudarkov, navedenih v točkah od 55 do 59 te sodbe, razvidno, da sporna akta vsebujeta zadostno obrazložitev vpisa N. Bamba v seznama oseb, proti katerim so uvedeni zadevni omejevalni ukrepi, ki so priloženi tema aktoma. Zato je treba drugi del prvega pritožbenega razloga zavrniti.
Tretji del prvega tožbenega razloga
79 N. Bamba navaja, da sporna akta ne določata obvestitve zadevne osebe o pravnih sredstvih in rokih zoper sklep o vpisu v zadevna seznama niti ne vsebujeta informacij v zvezi s tem. S tema aktoma naj bi bilo zadevni osebi naloženo, da sama pridobi informacije v zvezi s tem, kar naj bi bilo v nasprotju s členom 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisane v Rimu 4. novembra 1950.
80 V zvezi s tem je treba navesti, da je Svet v obvestilu z dne 18. januarja 2011, opozoril, da imajo zadevne osebe možnost izpodbijanja njegovega sklepa pred „Splošnim sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji, določenimi v členu 275, drugi odstavek, [PDEU] in členu 263, četrti in šesti odstavek, [PDEU].“
81 Na podlagi te navedbe – skupaj z določbo člena 263, šesti odstavek, PDEU – je bilo N. Bamba omogočeno, da ugotovi, katera pravna sredstva ima na voljo za izpodbijanje njenega vpisa v zadevna seznama in rok za vložitev pravnega sredstva, kar potrjuje tudi dejstvo, da je svojo tožbo vložila v roku iz te določbe.
82 Zato je treba tretji del prvega tožbenega razloga zavrniti.
83 Zato je treba prvi tožbeni razlog zavrniti v celoti.
Drugi tožbeni razlog
84 N. Bamba je ob tem, da je pritrdila, da ne izpodbija cilja, ki se uresničuje s spornima aktoma, navedla, da ta akta nesorazmerno kršita njeno lastninsko pravico, ker ji je onemogočeno, da bi svojo pravico učinkovito uveljavljala pred pristojnimi organi. Navedena akta naj bi določala popolno zamrznitev njenih sredstev, ne da bi določala dejanska procesna jamstva, ki bi ji omogočala izpodbijanje tega ukrepa.
85 V zvezi s tem je iz sklicevanja v drugem tožbenem razlogu na točke od 368 do 371 zgoraj navedene sodbe v zadevi Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu in Komisiji, v katerih je Sodišče ugotovilo obstoj neupravičene omejitve lastninske pravice zadevne osebe, ker so bili omejevalni ukrepi zoper njo sprejeti, ne da bi ji bila podeljena procesna jamstva, ki bi ji omogočala uveljavljanje svoje pravice pred pristojnimi organi, razvidno, da N. Bamba skuša dokazati, da je bila njena lastninska pravica kršena zaradi domnevnega neobstoja procesnih jamstev v obravnavani zadevi.
86 Kot je razvidno iz preizkusa različnih delov prvega tožbenega razloga pa je Svet, ki ni bil dolžan zaslišati N. Bamba pred sprejetjem spornih aktov, v spornih aktih N. Bamba navedel zadostno obrazložitev, na podlagi katere ji je bilo omogočeno, da pred sodiščem Unije učinkovito izpodbija utemeljenost omejevalnih ukrepov, sprejetih proti njej. Zato se obravnavana zadeva razlikuje od tiste, v kateri je bila izdana zgoraj navedena sodba Kadi in Al Barakaat International Foundation proti Svetu in Komisiji.
87 V zvezi z morebitno pravico dostopa do spisa Sveta o omejevalnih ukrepih, sprejetih proti N. Bamba, je treba v obravnavani zadevi navesti, da zadevna oseba ne trdi, da je zadevno institucijo prosila za tak dostop (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Bank Melli Iran proti Svetu, točka 92).
88 Poleg tega je treba poudariti, da tako Sklep 2010/656 kot tudi Uredba št. 560/2005 določata, da se v rednih časovnih presledkih opravi pregled seznamov oseb, proti katerim so bili sprejeti zadevni omejevalni ukrepi. Na podlagi takega pregleda je Svet v Izvedbenem sklepu 2012/144/SZVP z dne 8. marca 2012 o izvajanju Sklepa 2010/656/SZVP (UL L 71, str. 50) in v Izvedbeni uredbi (EU) št. 193/2012 z dne 8. marca 2012 o izvajanju Uredbe št. 560/2005 (UL L 71, str. 5) ocenil, da ni več razlogov za ohranitev N. Bamba na teh seznamih.
89 Zato je treba drugi tožbeni razlog zavrniti.
90 Ob upoštevanju navedenih stališč je treba tožbo N. Bamba zavrniti v celoti.
Stroški
91 Če je pritožba utemeljena in če Sodišče samo dokončno odloči o sporu, na podlagi člena 184(2) Poslovnika Sodišča odloči tudi o stroških. Člen 138(1) tega poslovnika, ki se uporabi v pritožbenem postopku na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, določa, da se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Člen 140(1) tega poslovnika določa, da države članice in institucije, ki se kot intervenientke udeležijo postopka, nosijo svoje stroške.
92 Ker je bilo pritožbi Sveta ugodeno in ker je bila tožba N. Bamba zoper sporna akta zavrnjena, je treba v skladu s predlogi Sveta N. Bamba poleg lastnih stroškov naložiti plačilo stroškov, ki jih je priglasil Svet v okviru te pritožbe in na prvi stopnji.
93 Francoska republika in Komisija, intervenientki v postopku pred Sodiščem in Splošnim sodiščem, nosita svoje stroške.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
1. Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 8. junija 2011 v zadevi Bamba proti Svetu (T‑86/11) se razveljavi.
2. Tožba N. Bamba se zavrne.
3. N. Bamba se poleg lastnih stroškov naloži plačilo stroškov, ki jih je priglasil Svet Evropske unije v okviru te pritožbe in na prvi stopnji.
4. Francoska republika in Komisija nosita svoje stroške.
Podpisi