SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 13. februarja 2014(*)
„Pritožba – Zaščitene geografske označbe – Uredba (ES) št. 1234/2007 – Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za vino – Podatkovna zbirka E‑Bacchus – Tokaj“
V zadevi C‑31/13 P,
zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 22. januarja 2013,
Madžarska, ki jo zastopata M. Z. Fehér in K. Szíjjártó, agenta,
pritožnica,
drugi stranki v postopku sta
Evropska komisija, ki jo zastopajo V. Bottka, B. Schima in B. Eggers, agenti,
tožena stranka na prvi stopnji,
Slovaška republika, ki jo zastopa B. Ricziová, agentka,
intervenientka na prvi stopnji,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi M. Ilešič (poročevalec), predsednik senata, C. G. Fernlund, A. Ó Caoimh, sodnika, C. Toader, sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,
generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. novembra 2013,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Madžarska v pritožbi predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča z dne 8. novembra 2012 v zadevi Madžarska proti Komisiji (T‑194/10, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je Splošno sodišče kot nedopustno zavrglo njeno tožbo za razglasitev ničnosti vpisa z dne 26. februarja 2010 zaščitene označbe porekla „Vinohradnícka oblasť Tokaj“ (v nadaljevanju: sporni vpis), v kateri je kot država izvora navedena Slovaška, v elektronski register zaščitenih označb porekla in geografskih označb za vina (v nadaljevanju: podatkovna zbirka E‑Bacchus).
Pravni okvir
Uredba (ES) št. 1493/1999
2 Člen 54 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 26, str. 25) je določal:
„1. Kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju (‚kakovostno vino pdpo‘), pomeni vino, ki ustreza predpisom tega naslova in določbam Skupnosti ter nacionalnim določbam, sprejetim v tej povezavi.
[…]
4. Države članice pošljejo Komisiji seznam kakovostnih vin pdpo, ki so jih priznale z navedbo nacionalnih predpisov za posamezno kakovostno vino pdpo, ki veljajo za pridelavo in proizvodnjo tega kakovostnega vina pdpo.
5. Komisija objavi seznam v Uradnem listu Evropskih skupnosti, v seriji ‚C‘.“
3 Ta uredba je bila razveljavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino in spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 (UL L 148, str. 1).
Uredbi št. 479/2008 in (ES) št. 1234/2007
4 V uvodni izjavi 5 Uredbe št. 479/2008 je bilo navedeno, da „je primerno, da se temeljito spremeni ureditev Skupnosti, ki se uporablja za vinski sektor“.
5 V uvodni izjavi 36 te uredbe je bilo navedeno:
„Obstoječe označbe porekla in geografske označbe v Skupnosti bi bilo treba zaradi pravne varnosti izvzeti iz uporabe novega postopka preverjanja. Zadevne države članice pa bi morale Komisiji priskrbeti osnovne informacije in akte, na podlagi katerih so bile priznane na nacionalni ravni; v nasprotnem primeru bi izgubile zaščito kot označbe porekla ali geografske označbe. Področje uporabe preklica obstoječih označb porekla in geografskih označb bi bilo treba omejiti zaradi pravne varnosti.“
6 Na podlagi člena 51(1) Uredbe št. 479/2008 so bila imena vin, ki so bila zaščitena v skladu s členoma 51 in 54 Uredbe št. 1493/1999, avtomatično zaščitena po Uredbi št. 479/2008.
7 Uredba št. 479/2008 je bila z učinkom od 1. avgusta 2009 razveljavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 491/2009 z dne 25. maja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1234/2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 154, str. 1).
8 Člen 3(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 491/2009 določa, da se sklicevanja na razveljavljeno uredbo, to je Uredbo št. 479/2008, štejejo kot sklicevanja na Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (UL L 299, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1140/2009 z dne 20. novembra 2009 (UL L 312, str. 4, v nadaljevanju: Uredba št. 1234/2007), in se razlagajo v skladu z ustrezno korelacijsko tabelo iz Priloge XXII k navedeni uredbi.
9 Iz navedenih korelacijskih tabel je razvidno, da člen 51 Uredbe št. 479/2008 ustreza členu 118s Uredbe št. 1234/2007.
10 V Uredbo št. 1234/2007 je bila tako na podlagi Uredbe št. 491/2009 in z učinkom od 1. avgusta 2009 vključena Uredba št. 479/2008.
11 Člen 118i Uredbe št. 1234/2007 določa:
„Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, […] odloči, ali bo zaščitila označbo porekla ali geografsko označbo, ki izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka in je skladna z zakonodajo Skupnosti, ali bo vlogo zavrnila, če ti pogoji niso izpolnjeni.“
12 Člen 118n Uredbe št. 1234/2007 določa:
„Komisija vzpostavi in vzdržuje elektronski register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb za vino, ki je javno dostopen.“
13 Člen 118s Uredbe št. 1234/2007, naslovljen „Obstoječa zaščitena imena vin“, določa:
„1. Imena vin, ki so zaščitena v skladu s členoma 51 in 54 Uredbe (ES) št. 1493/1999 ter členom 28 Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja […], so avtomatično zaščitena na podlagi te uredbe. Komisija jih vključi v register iz člena 118n te uredbe.
2. Glede obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1 države članice pošljejo Komisiji:
(a) tehnično dokumentacijo […];
(b) nacionalne sklepe o odobritvi.
3. Imena vin iz odstavka 1, za katera informacije iz odstavka 2 ne bodo predložene do 31. decembra 2011, bodo izgubila zaščito po tej uredbi. Komisija bo ustrezno uradno odstranila taka imena iz registra iz člena 118n.
4. Člen 118r te uredbe se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1.
Komisija lahko na lastno pobudo […] do 31. decembra 2014 odloči o preklicu zaščite obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 118b.“
14 Podatkovna zbirka E‑Bacchus je 1. avgusta 2009 v skladu s členom 118n Uredbe št. 1234/2007 nadomestila objavo seznama kakovostnih vin pdpo v Uradnem listu Evropske unije. Ta podatkovna zbirka vsebuje zaščitene označbe porekla in geografske označbe za vina iz držav članic na podlagi Uredbe št. 1234/2007 ter označbe porekla in geografske označbe za vina iz tretjih držav, ki so zaščitena na podlagi dvostranskih sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in temi tretjimi državami.
15 Člen 71 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, str. 60) v odstavku 2 določa:
„Vsako odločitev za preklic zadevne označbe porekla ali geografske označbe v skladu s členom 51(4) Uredbe (ES) št. 479/2008 sprejme Komisija na podlagi dokumentov, ki so ji na voljo v skladu s členom 51(2) navedene uredbe.“
16 Člen 73 Uredbe št. 607/2009, naslovljen „Prehodne določbe“, v odstavkih 1 in 2 določa:
„1. Imena vin, ki jih države članice do [pred] 1. avgust[om] 2009 priznajo kot označbo porekla ali geografsko označbo in ki jih Komisija ni objavila po členu 54(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 ali členu 28 Uredbe (ES) št. 753/2002, so predmet postopka iz člena 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.
2. Vsako spremembo v specifikaciji proizvoda, ki se nanaša na imena vin, zaščitena v skladu s členom 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, ali imena vin, ki niso zaščitena v skladu s členom 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 in jih države članice registrirajo najkasneje do 1. avgusta 2009, so predmet postopka iz člena 51(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, če to odobri država članica in je Komisiji najkasneje do 31. decembra 2011 predložen[a] tehničn[a] dokumentacij[a] iz člena 35(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.“
Dejansko stanje
17 Na seznamih kakovostnih vin pdpo, ki jih je Komisija objavila v Uradnem listu Evropske unije 17. februarja 2006 (UL C 41, str. 1) in 10. maja 2007 (UL C 106, str. 1) v skladu s členom 54(5) Uredbe št. 1493/1999, je bila navedena zaščitena označba porekla „Vinohradnícka oblasť Tokaj“ za vino s poreklom z vinorodnega območja Tokaj na Slovaškem. Navedeno zaščiteno označbo porekla je Komisija vpisala na podlagi podatkov, ki so jih predložili slovaški organi, v skladu s katerimi je ta zaščitena označba porekla navedena v členih 8 in 34 zakona št. 182/2005 o vinogradništvu in vinu (Zákon o vinohradníctve a vinárstve) z dne 17. marca 2005 (v nadaljevanju: zakon št. 182/2005).
18 Na zadnjem seznamu kakovostnih vin pdpo, objavljenem 31. julija 2009 (UL C 187, str. 1), to je pred uvedbo podatkovne zbirke E‑Bacchus, pa je bila v nasprotju s prejšnjimi seznami navedena zaščitena označba porekla „Tokajská/Tokajské/Tokajský vinohradnícka oblasť“ in sklicevanje na uredbo št. 237/2005 slovaškega ministrstva za kmetijstvo, v kateri so določeni pogoji za podelitev pravice do posaditve in s katero se izvajajo nekatere druge določbe zakona št. 182/2005 (Vyhláška Ministerstva pôdohospodárstva Slovenskej republiky, ktorou sa ustanovujú podrobnosti o podmienkach udeľovania výsadbových práv a ktorou sa vykonávajú niektoré ďalšie ustanovenia zákona č. 182/2005 Z. z. o vinohradníctve a vinárstve) z dne 13. maja 2005 (v nadaljevanju: uredba št. 237/2005). Do te spremembe je prišlo na zahtevo slovaške vlade.
19 Zaščitena označba porekla „Tokajská/Tokajské/Tokajský vinohradnícka oblasť“ je bila 1. avgusta 2009 vpisana v podatkovno zbirko E‑Bacchus.
20 Slovaški organi so 30. novembra 2009 Komisiji poslali dopis, v katerem so ji predlagali, naj v tej podatkovni zbirki zaščiteno označbo porekla „Tokajská/Tokajské/Tokajský vinohradnícka oblasť“ nadomesti z zaščiteno označbo porekla „Vinohradnícka oblasť Tokaj“ oziroma z zaščiteno označbo porekla „Tokaj“. V utemeljitev svojega predloga so navedli, da sta ti imeni dejansko vsebovani v nacionalnih določbah, ki so veljale 1. avgusta 2009, in sicer zakon št. 182/2005 in uredba št. 237/2005.
21 Komisija je v dopisu slovaškim organom z dne 18. februarja 2010 ugotovila, da je v teh določbah naveden zgolj izraz „Vinohradnícka oblasť Tokaj“. Zato je zavrnila predlog slovaške vlade, naj v navedeno zbirko vpiše označbo porekla „Tokaj“. Po njenem mnenju izraz „Tokaj“ v nacionalnih predpisih ni bil naveden samostojno, ampak kot del besednih zvez, kot so „Vinohradnícka oblasť Tokaj“, „Akostné víno pochádzajúce z vinohradníckej oblasti Tokaj“ ali tudi „Tokajské víno“.
22 Komisija pa se je seznanila z drugimi trditvami, ki so jih slovaški organi navedli v dopisu z dne 30. novembra 2009, in ob upoštevanju slovaških določb, ki so bile v veljavi 1. avgusta 2009, 26. februarja 2010 spremenila informacije v podatkovni zbirki E‑Bacchus tako, da jih je uskladila z dejanskim besedilom zadevnih določb, in torej izvedla sporni vpis.
23 Madžarski organi so v dopisu z dne 5. marca 2010, naslovljenem na Komisijo, ta vpis izpodbijali. Navedli so, da je pravilna označba porekla „Tokajská vinohradnícka oblasť“, in ne „Vinohradnícka oblasť Tokaj“. Sklicevali so se na novo slovaško zakonodajo o vinih, in sicer na zakon št. 313/2009 o vinogradništvu in vinu (Zákon o vinohradníctve a vinárstve) z dne 30. junija 2009 (v nadaljevanju: zakon št. 313/2009), ki je začel veljati 1. septembra 2009 in ki vsebuje izraz „Tokajská vinohradnícka oblasť“.
24 Slovaški parlament je 27. aprila 2010 sprejel nov zakon, s katerim je bil razveljavljen zakon št. 313/2009 in uvedena zaščitena označba porekla „Tokaj“. Ta novi zakon je začel veljati 1. junija 2010.
Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba
25 Madžarska je s tožbo, ki jo je 28. aprila 2010 vložila pri sodnem tajništvu Splošnega sodišča, predlagala razglasitev ničnosti spornega vpisa.
26 Slovaški republiki je bila s sklepom z dne 13. septembra 2010 dovoljena intervencija v podporo predlogom Komisije.
27 Komisija je na obravnavi pred Splošnim sodiščem podala ugovor nedopustnosti in ob tem navedla, da sporni vpis ni „izpodbojni akt“ v smislu člena 263 PDEU. Sklicujoč se na sodbo Splošnega sodišča z dne 11. maja 2010 v zadevi Abadía Retuerta proti UUNT (CUVÉE PALOMAR) (T‑237/08, ZOdl., str. II‑1583, točka 101) je navedla, da varstvo zaščitene označbe porekla „Vinohradnícka oblasť Tokaj“ temelji na slovaški nacionalni zakonodaji, tako da sporni vpis nima pravnih učinkov.
28 Splošno sodišče je tožbo Madžarske zavrglo kot nedopustno, ker sporni vpis ni imel pravnih učinkov in ker zato ni bil „izpodbojni akt“ v smislu člena 263 PDEU. Med drugim se je oprlo na to, da so imena vin, ki so že zaščitena na podlagi Uredbe št. 1493/1999, avtomatično zaščitena v skladu s členom 118s(1) Uredbe št. 1234/2007. Splošno sodišče se je v zvezi s tem v točki 21 izpodbijane sodbe izrazilo tako:
„Iz tega, da so imena vin, ki so že zaščitena na podlagi Uredbe št. 1493/1999, avtomatično zaščitena na podlagi člena 118s Uredbe št. 1234/2007, […] izhaja, da se glede navedenih imen vin za to, da bi bila zaščitena na ravni Unije, ne zahteva vpis v podatkovno zbirko E‑Bacchus. Zadevna imena vin so namreč ,avtomatičnoʻ zaščitena na podlagi Uredbe št. 1234/2007, […] ne da bi bila ta zaščita pogojena z vpisom teh imen v navedeno podatkovno zbirko. Ta vpis je zgolj posledica avtomatičnega prenosa že obstoječe zaščite iz ene ureditve v drugo, ne pa pogoj za to zaščito. Iz tega izhaja, da ker zaščitena označba porekla ,Vinohradnícka oblasť Tokajʻ spada med imena vin, ki so že zaščitena na podlagi Uredbe št. 1493/1999, njen vpis v podatkovno zbirko E‑Bacchus ni bil potreben za to, da bi bila ta zaščitena označba porekla zaščitena na ravni Unije.“
29 Splošno sodišče je glede zaščite na podlagi Uredbe št. 1493/1999 v točki 23 izpodbijane sodbe natančneje ugotovilo, da „zaščita imen vin na ravni Skupnosti, ki jo določa [navedena uredba], sloni na imenih vin, kot jih določa zakonodaja držav članic ob upoštevanju ustreznih določb navedene uredbe. Ta zaščita namreč ne izhaja iz samostojnega skupnostnega postopka ali celo mehanizma, s katerim bi bile geografske označbe, ki jih priznavajo države članice, vključene v zavezujoč akt Skupnosti (glej v tem smislu zgoraj […] navedeno sodbo Abadía Retuerta proti UUNT (CUVÉE PALOMAR), točka 97)“.
30 Splošno sodišče je tako presodilo, da tega sklepa ni mogoče izpodbiti ne z nepravilno objavo zaščitene označbe porekla „Tokajská/Tokajské/Tokajský vinohradnícka oblasť“ na seznamu kakovostnih vin pdpo, ki je bil 31. julija 2009 objavljen v Uradnem listu Evropske unije, ne s sprejetjem zakona št. 313/2009.
31 V zvezi s tem je Splošno sodišče v točki 26 izpodbijane sodbe po eni strani ugotovilo, da nepravilna objava v seriji C Uradnega lista Evropske unije zato, ker je informativna, „ne omaja zaščite, ki jo Uredba št. 1493/1999 podeljuje označbam porekla, ki so upravičene do zaščite na podlagi slovaške zakonodaje, vključno imenu ,Vinohradnícka oblasť Tokajʻ“.
32 Po drugi strani je Splošno sodišče v točki 28 sodbe navedlo, da je zakon št. 313/2009, s katerim sta bila razveljavljena zakon št. 182/2005 in uredba št. 237/2005 in ki določa, da slovaško vinogradniško območje obsega podenoto „Tokajská vinohradnícka oblasť“, začel veljati 1. septembra 2009, za vpis v podatkovno zbirko E‑Bacchus pa so bile upoštevne le zakonodaje, ki so veljale 1. avgusta 2009.
33 Poleg tega je Splošno sodišče v točkah 29 in 30 izpodbijane sodbe zavrnilo argumentacijo Madžarske, da je treba uporabiti člen 73(2) Uredbe št. 607/2009, saj ta določba predpostavlja obstoj specifikacije proizvoda, ki se nanaša na imena vin. Menilo je, da zakona št. 313/2009 ni mogoče obravnavati kot spremembo glede specifikacije proizvoda, ki se nanaša na zadevne označbe, ker Slovaška republika na dan spremembe podatkovne zbirke E‑Bacchus, to je 26. februarja 2010, Komisiji ni predložila nobene specifikacije proizvoda v zvezi z označbo „Vinohradnícka oblasť Tokaj“ ali „Tokajská/Tokajské/Tokajský vinohradnícka oblasť“.
34 Splošno sodišče je zavrnilo tudi druge trditve, ki jih je Madžarska navedla v utemeljitev dopustnosti svoje tožbe.
35 Tako je, prvič, Splošno sodišče v točki 33 izpodbijane sodbe v zvezi s trditvijo, da je treba pomembnost podatkovne zbirke E‑Bacchus kot vira informacij za zainteresirane tretje osebe obravnavati tako, da ima pravne učinke glede teh tretjih oseb, menilo, da navedena informativna funkcija ne more bistveno spremeniti položaja navedenih tretjih oseb, ker je uveljavitev nacionalnih ukrepov, s katerimi je Slovaška republika vzpostavila to zaščito, posledica objave teh določb v uradnem listu Slovaške republike, ne pa vpisa v to podatkovno zbirko.
36 Drugič, Splošno sodišče je v točkah 34 in 35 izpodbijane sodbe v zvezi s trditvijo Madžarske, da zaščita, ki se pridobi z vpisom v podatkovno zbirko E‑Bacchus, ni avtomatična, ker je Komisija dolžna preveriti, ali so pogoji za upravičenost do zaščite izpolnjeni, presodilo, da lahko Komisija na podlagi člena 118s(4) Uredbe št. 1234/2007 do 31. decembra 2014 pod nekaterimi pogoji prekliče avtomatično zaščito imen, ki so zaščitena na podlagi Uredbe št. 1493/1999, vendar da lahko to pristojnost dejansko izvršuje le po predložitvi tehnične dokumentacije, ki vsebuje specifikacijo proizvoda. Slovaška republika pa na datum spornega vpisa Komisiji ni predložila specifikacije proizvoda. Komisija torej na ta datum ni izvedla nadzora na podlagi člena 118s(4) Uredbe št. 1234/2007, saj tega tudi ni bila dolžna storiti.
37 Ker se je Madžarska sklicevala tudi na to, da načelo dobrega upravljanja Komisiji nalaga, da preveri točnost, aktualnost, pristnost in ustreznost podatkov, ki jih posredujejo države članice, je Splošno sodišče presodilo, da taka obveznost – ne da bi bilo treba razrešiti vprašanje obstoja take obveznosti – nikakor ne more bistveno spremeniti pravnega položaja zainteresiranih tretjih oseb.
38 Splošno sodišče je v točki 36 izpodbijane sodbe zavrnilo tudi trditev Madžarske, da vsebina podatkovne zbirke E‑Bacchus določa vsebino tehnične dokumentacije, ki jo je bilo treba na podlagi člena 118s(2) in (3) Uredbe št. 1234/2007 predložiti najkasneje 31. decembra 2011. Presodilo je, da je vsebina te dokumentacije na podlagi skupnostne ureditve odvisna od nacionalnih določb, ne pa od vpisa v podatkovno zbirko E‑Bacchus. Enako razlogovanje je bilo uporabljeno v točki 37 izpodbijane sodbe v zvezi z zavrnitvijo trditve Madžarske, da so z vpisom v podatkovno zbirko E‑Bacchus določene obvezne navedbe glede označevanja in predstavitve proizvodov, ki ju določa Uredba št. 1234/2007.
Predlogi strank
39 Madžarska s pritožbo Sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano sodbo razveljavi;
– dokončno odloči o zadevi v skladu s členom 61 Statuta Sodišča Evropske unije in
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
40 Komisija Sodišču predlaga, naj:
– pritožbo zavrne;
– podredno, zavrne tožbo madžarske vlade in
– Madžarski naloži plačilo stroškov.
41 Slovaška republika Sodišču predlaga, naj:
– pritožbo zavrne in
– Madžarski naloži plačilo stroškov.
Pritožba
42 Madžarska v utemeljitev pritožbe navaja v bistvu tri pritožbene razloge. Prvi se nanaša na to, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi pojma „izpodbojni akt“ v smislu člena 263 PDEU. Z drugim se Madžarska sklicuje na kršitev načela enakega obravnavanja. Tretji se nanaša na neobstoj obrazložitve izpodbijane sodbe.
Prvi pritožbeni razlog
Trditve strank
43 Madžarska v prvem pritožbenem razlogu navaja, da je Splošno sodišče s tem, da je ugotovilo, da sporni vpis nima pravnih učinkov, napačno uporabilo pravo. Madžarska v podporo temu pritožbenemu razlogu navaja v bistvu štiri trditve.
44 Madžarska skuša s prvo trditvijo – kot jo je opredelila v pritožbi in na obravnavi – dokazati, da je Komisija s tem, da je opravila sporni vpis, na podlagi člena 118s Uredbe št. 1234/2007 podelila zaščito imenu vina, za katero v skladu z upoštevno ureditvijo Unije ni mogoče šteti, da je bilo 1. avgusta 2009 zaščiteno na podlagi nacionalnega prava. Po mnenju Madžarske vpis imena vina v podatkovno zbirko E‑Bacchus pomeni potrditev obstoja zaščite na podlagi nove ureditve prava Unije, določene z navedeno uredbo, ki zaščito imen vin, ki pred tem na nacionalni ravni ni obstajala, dvigne na evropsko raven. Zato naj vpis v podatkovno zbirko E‑Bacchus ne bi bil le posledica avtomatičnega prenosa iz ene ureditve zaščite imen vin v drugo, kot je to presodilo Splošno sodišče.
45 V teh okoliščinah Madžarska ugotavlja, da podatkovne zbirke E‑Bacchus ni mogoče obravnavati zgolj kot digitalizacijo imen vin, ki ustreza seznamom kakovostnih vin pdpo, ki so bili objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije in ki nimajo pravnih učinkov. Zato naj ugotovitev, ki jih je Splošno sodišče navedlo v zgoraj navedeni sodbi Abadía Retuerta proti UUNT (CUVÉE PALOMAR) in v skladu s katerimi imajo seznami, objavljeni v navedeni seriji C, le informativno vrednost, nikakor ne bi bilo mogoče uporabiti glede podatkovne zbirke E‑Bacchus.
46 Madžarska, drugič, meni, da mora Komisija pri vpisu v podatkovno zbirko E‑Bacchus opraviti nadzor nad imeni vin, ki jih je treba vpisati v to zbirko. Čeprav se člen 118s(4) Uredbe št. 1234/2007 ne uporabi, naj bi bila Komisija vseeno dolžna preveriti, ali so ta imena „države članice priznale“ kot označbe porekla ali geografske označbe pred 1. avgustom 2009.
47 Tretjič, pravni učinki vpisa v podatkovno zbirko E‑Bacchus naj bi imeli tudi druge posledice, zlasti obveznost priprave specifikacije proizvoda za imena, vpisana v podatkovno zbirko E‑Bacchus, ki bi morala biti za obstoječe označbe predstavljena najkasneje konec leta 2011, sicer bi morala biti zadevna imena iz navedene podatkovne zbirke zbrisana. Vpis v to zbirko naj bi imel učinke tudi glede etiketiranja.
48 Madžarska, četrtič, navaja, da bi Komisija morala zaradi svoje naloge, da vodi register zaščitenih označb porekla in geografskih označb, ter v skladu z načeli dobrega upravljanja, lojalnega sodelovanja in pravne varnosti navesti, da je Slovaška republika sprejela zakon št. 313/2009.
49 Komisija meni, da prvi pritožbeni razlog Madžarske temelji na napačni razlagi zakonodaje, ki se uporabi. Opozarja, da so na podlagi člena 118s(1) Uredbe št. 1234/2007 imena vin, ki so že zaščitena v skladu s členoma 51 in 54 Uredbe (ES) št. 1493/1999, avtomatično zaščitena na podlagi Uredbe št. 1234/2007, ne da bi Komisija v zvezi s tem morala sprejeti kakršno koli odločitev.
50 Zaščita teh imen naj bi tako izhajala iz uredbe, ne pa iz poznejšega vpisa v podatkovno zbirko E‑Bacchus. Ker je vpis v podatkovno zbirko E‑Bacchus zgolj informativne narave, ki ustreza naravi seznamom, objavljenim v seriji C Uradnega lista Evropske unije, naj ne bi mogel spremeniti pravnega položaja tretjih oseb, Splošno sodišče pa naj ne bi napačno uporabilo prava s tem, da je zgoraj navedeno sodbo Abadía Retuerta proti UUNT (CUVÉE PALOMAR) uporabilo za obravnavani primer. To, da sporni vpis nima pravnih učinkov, naj bi bilo poleg tega potrjeno s tem, da je zaščita na ravni Unije podeljena začasno in da je morala prenehati, če specifikacija proizvoda ni bila predložena pred koncem leta 2011.
51 Komisija izpodbija tudi trditve Madžarske, ki se nanašajo na njena pooblastila v zvezi z nadzorom, ter vztraja pri avtomatičnosti vpisa imen že zaščitenih vin in neobstoju postopka na evropski ravni. V zvezi s tem poudarja, da mora na podlagi člena 73 Uredbe št. 607/2009 v podatkovno zbirko E‑Bacchus vpisati vse nove označbe porekla in vse nove geografske označbe, ki so jih „priznale države članice“ pred 1. avgustom 2009. Ker poleg tega Slovaška republika na dan spornega vpisa Komisiji še ni predložila specifikacije proizvoda, naj Komisija ne bi izvajala nikakršnega nadzora na podlagi člena 118s(4) Uredbe št. 1234/2007 in naj ga tudi ne bi bila dolžna izvajati.
52 Nazadnje, Komisija izpodbija trditve Madžarske, ki se nanašajo na učinke vpisa v podatkovno zbirko E‑Bacchus na specifikacijo proizvoda in na etiketiranje, ob tem pa navaja, da želi Madžarska s temi trditvami doseči v resnici to, da bi Sodišče ponovno preučilo tožbene razloge, predstavljene na prvi stopnji.
53 Slovaška republika tako kot Komisija meni, da prvi pritožbeni razlog ni utemeljen. V zvezi s tem navaja, da vpis imen vin v podatkovno zbirko E‑Bacchus nima pravnih učinkov in zato ni izpodbojni akt v smislu člena 263 PDEU. V utemeljitev tega sklepa se sklicuje na prejšnje predpise, ki so po njenem mnenju že vzpostavljali zaščito imen vin na ravni Unije.
Presoja Sodišča
54 Iz ustaljene sodne prakse je razvidno, da se kot izpodbojni akti v smislu člena 263 PDEU štejejo vse določbe, ki jih sprejmejo institucije Unije, ne glede na obliko, in ki imajo zavezujoče pravne učinke (glej zlasti sodbe z dne 2. marca 1994 v zadevi Parlament proti Svetu, C‑316/91, Recueil, str. I‑625, točka 8; z dne 24. novembra 2005 v združenih zadevah Italija proti Komisiji, C‑138/03, C‑324/03 in C‑431/03, ZOdl., str. I‑10043, točka 32, in z dne 13. oktobra 2011 v združenih zadevah Deutsche Post in Nemčija proti Komisiji, C‑463/10 P in C‑475/10 P, ZOdl., str. I‑9639, točka 36).
55 Te zavezujoče pravne učinke akta je treba presojati glede na objektivna merila, kot je vsebina tega akta (glej v tem smislu zlasti sodbi z dne 11. novembra 1981 v zadevi IBM proti Komisiji, 60/81, Recueil, str. 2639, točka 9, in z dne 20. marca 1997 v zadevi Francija proti Komisiji, C‑57/95, Recueil, str. I‑1627, točka 9), ob upoštevanju, po potrebi, okoliščin, v katerih je bil sprejet (glej v tem smislu zlasti sklep z dne 13. junija 1991 v zadevi Sunzest proti Komisiji, C‑50/90, Recueil, str. I‑2917, točka 13, in sodbo z dne 26. januarja 2010 v zadevi Internationaler Hilfsfonds proti Komisiji, C‑362/08 P, ZOdl., str. I‑669, točka 58), in pooblastila institucije, ki je akt sprejela (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 1. decembra 2005 v zadevi Italija proti Komisiji, C‑301/03, ZOdl., str. I‑10217, točka 28).
56 Prvič, v zvezi z vsebino spornega vpisa ni sporno, da je Komisija 26. februarja 2010 informacije, ki so vsebovane v podatkovni zbirki E‑Bacchus, spremenila tako, da je zaščiteno označbo porekla „Tokajská/Tokajské/Tokajský vinohradnícka oblasť“ nadomestila z „Vinohradnícka oblasť Tokaj“, ne da bi spremenila napotilo na upoštevno nacionalno zakonodajo, to je uredbo št. 237/2005, ob tem pa je ohranila referenčni datum 1. avgust 2009. Tako je iz vsebine spornega vpisa, v katerem sta navedena tako slovaški zakon kot referenčni datum, razvidno, da prehodni sistem zaščite označbe porekla, kakor je bil vzpostavljen s členom 118s Uredbe št. 1234/2007, temelji na takih imenih vin, kot so bila priznana z nacionalno zakonodajo na navedeni datum.
57 Drugič, v zvezi z okoliščinami, v katerih je bil opravljen sporni vpis, iz uvodne izjave 36 Uredbe št. 479/2008 izhaja, da je cilj prehodnega sistema označbe porekla in geografske označbe, ki v Uniji že obstajajo, izvzeti iz uporabe novega postopka preverjanja ter zaradi pravne varnosti omejiti možnost njihovega preklica.
58 Iz navedenega je razvidno, da je bil prehodni sistem, določen v členu 118s Uredbe št. 1234/2007, vzpostavljen z namenom ohranitve – zaradi pravne varnosti – zaščite imen vin, ki so že bila zaščitena pred 1. avgustom 2009, v nacionalnem pravu in s tem na ravni Unije na podlagi Uredbe št. 1493/1999. Besedilo člena 118s(1) Uredbe št. 1234/2007 potrjuje ta cilj s tem, da določa, da so ta imena vin „avtomatično zaščitena na podlagi te uredbe“. Zato je Splošno sodišče v točki 21 izpodbijane sodbe pravilno presodilo, da je zaščita obstoječih imen vin avtomatična.
59 Tretjič, v zvezi s pristojnostjo, ki jo ima Komisija pri spornem vpisu, je res, da lahko ta institucija – čeprav je zaščita obstoječih imen vin avtomatična – do 31. decembra 2014 in na podlagi člena 118s(4), drugi pododstavek, Uredbe št. 1234/2007 odloči, da prekliče avtomatično zaščito, ki je za imena vin podeljena na podlagi odstavka 1 tega člena.
60 Vendar sporni vpis v obravnavani zadevi ne pomeni takega preklica. Kot je razvidno iz člena 71(2) Uredbe št. 607/2009 in kot je Madžarska priznala v svoji pritožbi, lahko Komisija v skladu s členom 118s(2) Uredbe št. 1234/2007 izvršuje to pristojnost šele po tem, ko so države članice predložile tehnično dokumentacijo, ki vsebuje specifikacije proizvodov, in nacionalne sklepe o odobritvi.
61 V zvezi s tem pa je Splošno sodišče v točki 34 izpodbijane sodbe ugotovilo, da Slovaška republika na dan spornega vpisa Komisiji ni predložila tehnične dokumentacije, česar se v okviru te pritožbe sicer niti ne izpodbija. Zato je Splošno sodišče v točki 34 pravilno sklenilo, da pred predložitvijo teh dokumentov Komisiji ta ni niti dolžna niti ne sme opraviti nadzora nad že zaščitenimi imeni vin, na katera se nanaša člen 118s Uredbe št. 1234/2007.
62 Te ugotovitve ne izpodbije dejstvo, da je Komisija 26. februarja 2010 na predlog slovaške vlade spremenila vpis v podatkovni zbirki E‑Bacchus tako, da je zaščiteno označbo porekla „Tokajská/Tokajské/Tokajský vinohradnícka oblasť“ nadomestila z zaščiteno označbo porekla „Vinohradnícka oblasť Tokaj“. Ta sprememba namreč ni temeljila na nadzoru ali presoji Komisije, temveč na členu 73(1) Uredbe št. 607/2009, ki avtomatično zaščito, ki jo določa člen 118s Uredbe št. 1234/2007, razširja na imena vin, ki so bila 1. avgusta 2009 dejansko zaščitena na podlagi nacionalnega prava in s tem na podlagi Uredbe št. 1493/1999, niso pa bila navedena na zadnjem seznamu kakovostnih vin pdpo, objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
63 Iz vseh zgoraj navedenih ugotovitev izhaja, da vpis v podatkovno zbirko E‑Bacchus, ki ga Komisija opravi na podlagi člena 73(1) Uredbe št. 607/2009 glede imen vin, ki so jih države članice pred 1. avgustom 2009 priznale kot označbo porekla ali geografsko označbo in ki jih Komisija ni objavila v skladu s členom 54(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999, nikakor ne vpliva na avtomatično zaščito teh imen vin na ravni Unije. Komisija namreč ni pooblaščena niti za podelitev zaščite niti za sprejetje odločitve glede imen vin, ki jih je treba na podlagi navedenega člena 73(1) vpisati v podatkovno zbirko E‑Bacchus. Tako ni treba razlikovati med učinki vpisa na sezname kakovostnih vin pdpo, objavljenih v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in učinki vpisa v podatkovno zbirko E‑Bacchus.
64 Splošno sodišče je zato v točkah 21 in 23 izpodbijane sodbe pravilno presodilo, da vpis v podatkovno zbirko E‑Bacchus ni potreben za to, da bi bila ta imena vin zaščitena na ravni Unije, saj so ta imena vin zaščitena avtomatično na podlagi Uredbe št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena, ne da bi bila ta zaščita odvisna od njihovega vpisa v navedeno podatkovno zbirko.
65 Ker sporni vpis ne izpolnjuje zahtev, opredeljenih s sodno prakso, navedeno v točki 54 te sodbe, Splošno sodišče s tem, da je ugotovilo, da ta vpis ni izpodbojni akt, ni napačno uporabilo prava.
66 Tega sklepa nikakor ni mogoče ovreči s trditvami Madžarske, ki so navedene v točkah 47 in 48 te sodbe.
67 V zvezi s tem je treba poudariti, da Madžarska vpliv na etiketiranje in vsebino specifikacije proizvoda ter obveznost Komisije, da izpostavi sprejetje novega slovaškega zakona, obravnava kot nujne posledice obveznih pravnih učinkov, ki bi jih bilo treba priznati vpisu v podatkovno zbirko E‑Bacchus. Te trditve nikakor ne ovržejo sklepa, ki ga je Splošno sodišče navedlo v točki 38 izpodbijane sodbe, da sporni vpis nima pravnih učinkov, in so zato v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča brezpredmeten (glej sodbi z dne 12. julija 2001 v združenih zadevah Komisija in Francija proti TF1, C‑302/99 P in C‑308/99 P, Recueil, str. I‑5603, točki 26 in 29, in z dne 28. junija 2005 v združenih zadevah Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, ZOdl., str. I‑5425, točka 148).
68 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba prvi pritožbeni razlog Madžarske zavrniti.
Drugi pritožbeni razlog
Trditve strank
69 Madžarska z drugim pritožbenim razlogom navaja, da je Splošno sodišče s tem, da je presodilo, da sporni vpis ni „izpodbojni akt“ v smislu člena 263 PDEU, kršilo načelo enakega obravnavanja, ker je različno obravnavalo vsak tak vpis in nove vpise, zoper katere se po mnenju Madžarske lahko vloži ničnostna tožba na podlagi člena 263 PDEU.
70 Madžarska poudarja, da je ta podatkovna zbirka E‑Bacchus enoten register. Zato ta država članica meni, da je napačno šteti, da imajo le vpisi, ki se nanašajo na nova imena, pravne učinke. Kljub razlikam med pravnima ureditvama, ki urejata podelitev zaščite za imena vin, naj bi zainteresirane osebe morale imeti možnost izpodbijati vsak ukrep institucij, s katerim je zaščita imen vin, podeljena na podlagi nacionalnega prava, spremenjena v zaščito na podlagi prava Unije.
71 Po mnenju Komisije gre pri imenih vin, ki so trenutno zaščitena, in novih imenih za različna pravna in dejanska položaja, ki torej nista primerljiva. Komisija je na obravnavi tudi poudarila, da je v okviru nove ureditve Unije za vino pristojna za sprejetje končne odločitve o podelitvi zaščite za ime vina.
72 Slovaška republika meni, da so razlike glede pravnih učinkov vpisa v podatkovno zbirko E‑Bacchus med obstoječimi imeni vin in novimi imeni upravičene in ne pomenijo kršitve načela enakega obravnavanja. Nasprotno, tako bi bilo, če bi se enako obravnavali vpisi obstoječih imen vin in novih imen vin, ker v tem primeru ne bi bile upoštevane objektivne razlike med tema položajema.
Presoja Sodišča
73 Splošno načelo enakega obravnavanja, ki je del temeljnih načel prava Skupnosti, zahteva, da se podobni položaji ne obravnavajo različno in da se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno upravičeno (glej zlasti sodbi z dne 9. septembra 2004 v zadevi Španija proti Komisiji, C‑304/01, ZOdl., str. I‑7655, točka 31, in z dne 3. marca 2005 v zadevi Italija proti Komisiji, C‑283/02, točka 79).
74 Kot je razvidno iz uvodne izjave 5 Uredbe št. 479/2008, je bila ureditev Unije, ki se uporablja za vinski sektor, temeljito spremenjena, da bi se dosegli cilji, ki se med drugim nanašajo na kakovost vin. Nova ureditev zaščite zato določa, da se v zvezi z vsakim predlogom za zaščito imena vina opravi temeljit preizkus, ki poteka v dveh fazah, in sicer na nacionalni ravni in nato na ravni Unije, v skladu s členi od 118e do 118i Uredbe št. 1234/2007, ne da bi bila v zvezi s tem določena kakršna koli avtomatičnost, saj ima Komisija pristojnost za sprejetje odločitve na podlagi člena 118i Uredbe št. 1234/2007, ki ji omogoča, da podeli ali zavrne zaščito označbe porekla ali geografske označbe glede na to, ali so pogoji, določeni z navedeno uredbo, izpolnjeni.
75 Ker pravne okoliščine in pristojnosti Komisije v zvezi z vpisom v podatkovno zbirko E‑Bacchus na podlagi dveh ureditev zaščite imen vin, kakor ju je določil zakonodajalec Unije, niso primerljive, trditev Madžarske, da je Splošno sodišče kršilo načelo enakosti, ni učinkovita.
76 Drugi pritožbeni razlog je torej treba zavrniti kot neutemeljen.
Tretji pritožbeni razlog
Trditve strank
77 Madžarska s tretjim pritožbenim razlogom meni, da Splošno sodišče ni obrazložilo sodbe, ker ni odgovorilo na trditve, ki jih je navedla v pritožbi in na obravnavi. Ta pritožbeni razlog je razdeljen na dva dela.
78 Madžarska s prvim delom tretjega pritožbenega razloga Splošnemu sodišču očita, da ni odgovorilo na njeno trditev, da je za ugotovitev obstoja zaščite imena v državi članici v smislu člena 118s Uredbe št. 1234/2007 odločilni datum dan objave nacionalnega predpisa v uradnem listu te države članice, ne pa začetek veljavnosti navedenega predpisa. Splošno sodišče naj bi namreč v točki 28 izpodbijane sodbe le navedlo, da okoliščina, da je bil zakon št. 313/2009 sprejet 30. junija 2009, ni upoštevna, ker 1. avgusta 2009 še ni začel veljati, ne da bi navedlo razloge, ki upravičujejo izbiro enega, ne pa drugega datuma.
79 Madžarska z drugim delom tretjega pritožbenega razloga navaja, da Splošno sodišče v točki 30 izpodbijane sodbe ni dovolj obrazložilo sklepa, da zakona št. 313/2009 ni mogoče razlagati kot spremembo, ki se nanaša na specifikacijo proizvoda v smislu člena 73(2) Uredbe št. 607/2009. Tako naj Splošno sodišče ne bi odgovorilo na argumentacijo Madžarske, v skladu s katero v državi članici, kjer priprava specifikacije proizvoda pred novo ureditvijo Unije ni bila obvezna, sprememba zakona ali predpisa, ki se nanaša na elemente, ki jih je treba navesti v specifikaciji proizvoda, lahko pomeni spremembo, kot je ta, na katero se nanaša navedeni člen 73(2) Uredbe št. 607/2009.
80 Komisija meni, da se tretji pritožbeni razlog Madžarske kot celota nanaša na dodatne razloge iz izpodbijane sodbe, ki so navedeni zaradi celovitosti, in da je zato brezpredmeten.
81 Slovaška republika meni, da je prvi del tretjega pritožbenega razloga nedopusten, ker Madžarska trditve, ki se nanaša na datum objave nacionalnega predpisa, ni navedla pred Splošnim sodiščem, saj je navedla zgolj trditve v zvezi z datumom sprejetja ali začetka veljavnosti nacionalnih predpisov. Ta del naj nikakor ne bi bil utemeljen kakor tudi ne drugi del navedenega pritožbenega razloga, ki se poleg tega nanašata na dodatne razloge, navedene zaradi celovitosti.
Presoja Sodišča
82 V skladu z ustaljeno sodno prakso očitki, ki se nanašajo na dodatne razloge odločbe Splošnega sodišča, ki so bili navedeni zaradi celovitosti, ne morejo povzročiti razveljavitve te odločbe in so torej brezpredmetni (zgoraj navedena sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 148, in sklep z dne 23. februarja 2006 v zadevi Piau proti Komisiji, C‑171/05 P, točka 86).
83 V obravnavani zadevi Madžarska sama ugotavlja, da Splošnemu sodišču ni bilo treba obravnavati vprašanja, ali morajo biti nacionalni predpisi, ki se zahtevajo za vpis v podatkovno zbirko E‑Bacchus, objavljeni ali začeti veljati do končnega roka, niti vprašanja o morebitni uporabi člena 73(2) Uredbe št. 607/2009, ker je v točki 19 izpodbijane sodbe presodilo, da sporni vpis ne more povzročiti pravnih učinkov.
84 Zato je treba glede na to, da se oba dela tretjega pritožbenega razloga nanašata na dodatne razloge izpodbijane sodbe, ki so bili navedeni zaradi celovitosti, ugotoviti, da je ta pritožbeni razlog v celoti brezpredmeten.
85 Ker nobenemu od pritožbenih razlogov Madžarske ni bilo ugodeno, je treba pritožbo zavrniti v celoti.
Stroški
86 Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če pritožba ni utemeljena, o stroških odloči Sodišče. Na podlagi člena 138(1) navedenega poslovnika, ki se na podlagi člena 184(1) tega poslovnika uporablja za pritožbeni postopek, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je Komisija predlagala, naj se Madžarski naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi pritožbenimi razlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.
87 V skladu s členom 140(1) navedenega poslovnika, ki na podlagi člena 184(1) tega poslovnika velja tudi za pritožbeni postopek, države članice, ki so intervenirale v sporu, nosijo svoje stroške. Slovaška republika zato nosi svoje stroške.
Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:
1. Pritožba se zavrne.
2. Madžarski se naloži plačilo stroškov.
3. Slovaška republika nosi svoje stroške.
Podpisi