Zadeva C‑195/20 PPU
XC
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija))
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 24. septembra 2020
„Predhodno odločanje – Nujni postopek predhodnega odločanja – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Evropski nalog za prijetje – Okvirni sklep 2002/584/PNZ – Učinki predaje – Člen 27 – Možnost pregona zaradi drugih kaznivih dejanj – Pravilo specialnosti“
1. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Namen – Nadomestitev sistema izročitve med državami članicami s sistemom predaje oseb med pravosodnimi organi
(Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, uvodna izjava 5 in člen 1(1) in (2))
(Glej točki 31 in 32.)
2. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Načelo vzajemnega priznavanja – Obseg
(Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z okvirnim sklepom 2009/299, uvodni izjavi 5 in 6 ter člen 1(1) in (2))
(Glej točki 31 in 33.)
3. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Pravilo specialnosti – Pravilo, ki je neločljivo povezano z izvrševanjem točno določenega evropskega naloga za prijetje
(Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, členi 1(1), 8(1) in 27(2))
(Glej točke od 37 do 40.)
4. Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami – Pravilo specialnosti – Odvzem prostosti osebi, na katero se nanaša prvi evropski nalog za prijetje, zaradi dejanj, ki niso dejanja, zaradi katerih je bila na podlagi tega naloga predana, in ki so bila storjena pred temi dejanji – Oseba, ki je prostovoljno zapustila ozemlje države članice izdaje prvega naloga in je bila v to državo ponovno predana na podlagi drugega evropskega naloga za prijetje, ki je bil izdan po njenem odhodu – Dopustnost – Pogoj
(Okvirni sklep Sveta 2002/584, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299, člena 27(2) in (3))
(Glej točke 42, 45 in 46 ter izrek.)
Povzetek
Odvzem prostosti osebi, na katero se nanaša prvi evropski nalog za prijetje (ENP), zaradi dejanj, ki niso dejanja, s katerimi je bila utemeljena njena izročitev na podlagi drugega ENP, in ki so bila storjena pred temi dejanji, ni v nasprotju s pravom EU, če je ta oseba prostovoljno zapustila ozemlje države članice izdaje prvega ENP
V tem okviru morajo soglasje podati izvršitveni organi države članice, ki je zahtevano osebo predala na podlagi drugega ENP
Zoper XC so se v Nemčiji vodili trije različni kazenski postopki. Prvič, XC je okrajno sodišče 6. oktobra 2011 obsodilo na enotno kazen zapora enega leta in devetih mesecev. Izvršitev te kazni je bila pogojno odložena.
Drugič, leta 2016 je bil v Nemčiji zoper XC uveden kazenski postopek zaradi dejanj, storjenih na Portugalskem. Ker je bila oseba XC na Portugalskem, je Staatsanwaltschaft Hannover (državno tožilstvo v Hannovru, Nemčija) izdalo evropski nalog za prijetje (v nadaljevanju: ENP) zaradi uvedbe kazenskega postopka za ta dejanja. Portugalski izvršitveni organ je dovolil predajo osebe XC nemškim pravosodnim organom. Obsojena je bila na zaporno kazen enega leta in treh mesecev. Med prestajanjem te kazni je bil pogojni odlog izvršitve kazni, izrečene leta 2011, preklican.
Staatsanwaltschaft Flensburg (državno tožilstvo v Flensburgu, Nemčija) je 22. avgusta 2018 portugalskemu izvršitvenemu organu predlagalo, naj se odpove uporabi pravila specialnosti in naj soglaša z izvršitvijo kazni, izrečene leta 2011. V skladu s tem pravilom, vsebovanim v členu 27(2) Okvirnega sklepa 2002/584,(1) se namreč predane osebe ne sme kazensko preganjati, kaznovati ali ji kako drugače odvzeti prostost za dejanje, ki je bilo storjeno pred predajo in se razlikuje od dejanja, zaradi katerega je bila predana. Vendar odstavek 3(g) tega člena določa, da se pravilo specialnosti ne uporabi, če izvršitveni pravosodni organ, ki je osebo predal, poda svoje soglasje.
Ker portugalski izvršitveni pravosodni organ ni odgovoril, je bila oseba XC 31. avgusta 2018 izpuščena na prostost. 18. septembra 2018 je odšla na Nizozemsko, pozneje pa v Italijo. Staatsanwaltschaft Flensburg (državno tožilstvo v Flensburgu) je naslednji dan izdalo nov ENP zaradi izvršitve sodbe z dne 6. oktobra 2011. Na podlagi tega ENP je bila oseba XC prijeta v Italiji. Italijanski izvršitveni organ je soglašal z njeno predajo nemškim organom.
Tretjič, Amtsgericht Braunschweig (okrajno sodišče v Braunschweigu, Nemčija) je 5. novembra 2018 izdalo nalog za prijetje zaradi preiskave tretje zadeve, v katero je bila vpletena oseba XC in ki se je nanašala na dejanja, storjena na Portugalskem leta 2005 (v nadaljevanju: nalog za prijetje z dne 5. novembra 2018). Staatsanwaltschaft Braunschweig (državno tožilstvo v Braunschweigu, Nemčija) je decembra 2018 od italijanskega izvršitvenega pravosodnega organa zahtevalo, naj poda soglasje tudi za pregon XC za ta dejanja. Ta organ je tej zahtevi ugodil.
Oseba XC je bila od 23. julija 2019 do 11. februarja 2020 v priporu v Nemčiji na podlagi nacionalnega naloga za prijetje. V tem obdobju je bila oseba XC s sodbo z dne 16. decembra 2019 za dejanja, storjena na Portugalskem leta 2005, obsojena na enotno kazen zapora sedmih let, pri čemer je bila upoštevana sodba z dne 6. oktobra 2011.
Oseba XC je zoper sodbo z dne 16. decembra 2019 pri predložitvenem sodišču, to je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija), vložila revizijo, pri čemer se je sklicevala zlasti na pravilo specialnosti iz Okvirnega sklepa 2002/584. V bistvu je trdila, da je nemški organi niso imeli pravice preganjati, ker portugalski izvršitveni organ ni podal soglasja za pregon za dejanja, storjena na Portugalskem leta 2005. Glede na to trditev se predložitveno sodišče sprašuje, ali lahko nalog za prijetje z dne 5. novembra 2018 ostane veljaven, ali pa ga je treba razveljaviti.
Sodišče je s sodbo z dne 24. septembra 2020, izdano v okviru nujnega postopka predhodnega odločanja, razsodilo, da je treba člen 27(2) in (3) Okvirnega sklepa 2002/584 razlagati tako, da pravilo specialnosti iz odstavka 2 tega člena ne nasprotuje temu, da se osebi, na katero se nanaša prvi ENP, odvzame prostost zaradi dejanj, ki niso dejanja, zaradi katerih je bila na podlagi tega naloga predana, in ki so bila storjena pred temi dejanji, če je ta oseba prostovoljno zapustila ozemlje države članice izdaje prvega ENP in je bila v to državo ponovno predana na podlagi drugega ENP, ki je bil po njenem odhodu izdan zaradi izvršitve prostostne kazni, ter če je v okviru tega drugega ENP pravosodni organ, zadolžen za njegovo izvršitev, podal soglasje za razširitev pregona na dejanja, zaradi katerih je bil sprejet ta ukrep odvzema prostosti.
Sodišče je v zvezi s tem navedlo, da iz jezikovne razlage člena 27(2) Okvirnega sklepa 2002/584 izhaja, da je pravilo specialnosti, ki ga ta člen določa, tesno povezano s predajo, ki izhaja iz izvršitve točno določenega ENP, ker je v besedilu te določbe „predaja“ navedena v ednini. Tako razlago potrjuje sistematična razlaga navedene določbe, saj tudi iz drugih določb Okvirnega sklepa 2002/584(2) izhaja, da je pravilo specialnosti povezano z izvršitvijo točno določenega ENP. V teh okoliščinah bi zahteva, da morata soglasje v smislu člena 27(3)(g) Okvirnega sklepa 2002/584 predložiti tako pravosodni organ, ki je izvršil prvi ENP, kot pravosodni organ, ki je izvršil drugi ENP, ovirala učinkovitost postopka predaje, s čimer bi bil ogrožen cilj Okvirnega sklepa 2002/584, ki je poenostaviti in pospešiti predaje med pravosodnimi organi držav članic.
Ker je v tej zadevi oseba XC prostovoljno zapustila nemško ozemlje, potem ko je v tej državi članici prestala kazen, na katero je bila obsojena zaradi dejanj, na katera se nanaša prvi ENP, se ta oseba ne more več sklicevati na pravilo specialnosti iz tega prvega ENP. Ker je v tej zadevi za presojo spoštovanja pravila specialnosti edina upoštevna predaja tista, ki je bila izvedena na podlagi drugega ENP, mora soglasje, ki se zahteva s členom 27(3)(g) Okvirnega sklepa 2002/584, podati le izvršitveni pravosodni organ države članice, ki je zahtevano osebo predal na podlagi tega ENP.