SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 7. marca 2012

Zadeva F‑31/11

BI

proti

Evropskemu centru za razvoj poklicnega usposabljanja

„Javni uslužbenci – Rok za vložitev pravnega sredstva – Jezik zavrnitve pritožbe“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero BI po eni strani predlaga, naj se razglasi ničnost odločbe z dne 14. aprila 2010, s katero ga je direktorica Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) odpustila, in po drugi strani, naj se centru Cedefop naloži povračilo premoženjske in nepremoženjske škode, ki naj bi jo utrpel.

Odločitev:      Tožba se zavrže kot očitno nedopustna. Tožeča stranka nosi vse stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Roki – Izhodišče – Vročitev – Pojem – Odločba o zavrnitvi pritožbe, ki je uradniku vročena v jeziku, ki ga ne obvlada, vendar je bil uporabljen v navedeni pritožbi – Vključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91(3))

2.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Roki – Narava javnega reda – Prekluzija – Opravičljiva zmota – Pojem

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

1.      Čeprav Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ne urejajo vprašanja, katere jezike uporabljajo institucije Unije v odločbah, naslovljenih na njihovo osebje, mora uprava posamično odločbo, ki jo naslovi na uradnika ali uslužbenca, v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja sestaviti v jeziku, ki ga ta zelo dobro obvlada.

V primeru odločbe o zavrnitvi pritožbe se lahko vročitev te odločbe v jeziku, ki ni niti materni jezik zadevnega uradnika ali uslužbenca niti jezik, v katerem je sestavljena pritožba, šteje za zakonito, če se je zadevna stranka lahko učinkovito seznanila z njo. Če naslovnik te odločbe meni, da je ne more razumeti, mora pristojni organ institucije zaprositi, naj mu pošlje prevod bodisi v jeziku pritožbe bodisi v njegovem maternem jeziku. Če se taka prošnja vloži takoj, začne rok teči šele od datuma, ko je ta prevod vročen zadevnemu uradniku ali uslužbencu.

Nasprotno, če se uradnik ali uslužbenec prostovoljno odloči, da bo pritožbo vložil v določenem jeziku, ki ni njegov materni jezik, ta odločitev pomeni, da se zadevna oseba strinja, da bo institucija ta jezik uporabila v odgovoru.

Vsekakor je dopuščeno, da lahko uprava izbere svoje interne jezike komuniciranja, če ta izbira temelji na objektivnih preudarkih. Dejstvo, da je uprava za sestavo odločbe o pritožbi uporabila jezik, ki ga je izbral pritožnik, temelji na objektivnih preudarkih, ki se nanašajo prav na izbiro jezika s strani samega pritožnika. Zato to, da je zadevna institucija uporabila isti jezik, kot je jezik, v katerem je bila vložena pritožba, ne pomeni samovoljnega ravnanja.

(Glej točke od 19 do 22.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 23. marec 2000, Rudolph proti Komisiji, T‑197/98, točki 44 in 46 ter navedena sodna praksa; 7. februar 2001, Bonaiti Brighina proti Komisiji, T‑118/99, točki 15 in 17;

Sodišče za uslužbence: 3. marec 2009, Patsarika proti Cedefop, F‑63/07, točka 31 in navedena sodna praksa; 29. junij 2011, Angioi proti Komisiji, F‑7/07, točki 91 in 106.

2.      Sodišče Unije priznava, da je mogoče, da se vloga kljub kršitvi pravil o rokih za pritožbe in tožbe ne zavrže zaradi nedopustnosti, kadar navedena kršitev izhaja iz opravičljive zmote uradnika ali uslužbenca. Vendar se pojem opravičljive zmote lahko nanaša samo na izjemne okoliščine, zlasti kadar bi institucija ravnala tako, da bi lahko njeno ravnanje samo po sebi ali odločilno povzročilo sprejemljivo zmedo pri posamezniku, ki je ravnal v dobri veri in izkazal potrebno skrbnost, ki se zahteva od običajno obveščenega subjekta.

Odvetnik tožeče stranke, ki je v imenu svoje stranke in z njenim soglasjem sam sestavil besedilo pritožbe v določenem jeziku in ki je nato prejel odločbo o zavrnitvi pritožbe, sestavljeno v tem istem jeziku, mora glede na znanje in skrbnost, ki ju je mogoče upravičeno pričakovati od poklicnega pravnika, vedeti, da roki za vložitev pravnega sredstva, ki so obvezni in o katerih ne odločajo stranke, začnejo teči od datuma vročitve odločbe o zavrnitvi pritožbe v prvotni različici, sestavljeni v jeziku, ki ga je izbrala zadevna stranka, in ne od poznejšega datuma, ko je tožeča stranka prejela prevod zavrnitve pritožbe v drug jezik.

(Glej točki 29 in 32.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 5. julij 2011, Coedo Suárez proti Svetu, F‑73/10, točka 40 in navedena sodna praksa.