Tožba, vložena 15. septembra 2006 - Berrisford proti Komisiji

(Zadeva F-107/06)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeča stranka: Michael Berrisford (Bruselj, Belgija) (Zastopnik: E. Boigelot)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

razglasitev ničnosti odločbe, da se ime tožeče stranke ne uvrsti na seznam uradnikov, ki v "napredovalnem obdobju 2005" napredujejo iz naziva A*12 v naziv A*13, in da posledično tožeča stranka ne napreduje, kot je bila objavljena v upravnem obvestilu št. 85-2005 z dne 23. novembra 2005, kolikor je bila ta odločba sprejeta čeprav je bilo tožeči stranki v navedenem napredovalnem obdobju dodeljeno nezadostno število prednostnih točk;

razglasitev ničnosti odločbe z dne 6. junija o zavrnitvi pritožbe, ki jo je vložila tožeča stranka 21. februarja 2006 pod št. R/123/06 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov;

toženi stranki naj se naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo ter za ogrožanje kariere tožeče stranke v znesku 25 000 evrov, kateremu naj se od 21. februarja 2005, datuma vložitve pritožbe, dodajo zamudne obresti po 7 % stopnji;

v vsakem primeru naj se toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov v skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja tri tožbene razloge, od katerih je prvi kršitev člena 45 Kadrovskih predpisov, kršitev Splošnih določb za izvajanje navedenega člena (SDI), kršitev Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, kršitev obveznosti obrazložitve kot tudi kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku. Tožeča stranka še posebej zatrjuje, da ji kljub njeni odlični uspešnosti in "ostanku točk iz naziva A4" niso bile dodeljene tri prehodne točke, ki jih določa člen 12(2)(c) SDI ali štiri dodatne posebne prednostne točke ali celo dodatne prednostne točke, ki ji jih je dodelil generalni direktorat in za katere je zaprosila v okviru tožbe, ki jo je vložila na paritetni odbor za napredovanje v kategorijo A. Tožeča stranka prav tako navaja dejstvo, da odstotek napredovanj za uradnike A*12 5% ni bil dosežen.

Drugi tožbeni razlog je kršitev načela enakih možnosti, načela enakega obravnavanja osebja in načela prepovedi diskriminacije. Tožeča stranka meni, da sta tako vsebina pravil kot njihovo izvajanje glede na prehodne odločbe v zvezi z "ostanki" iz naziva A*12 nepravični in diskriminatorni v primerjavi s prehodnimi ukrepi, ki so bili sprejeti posebej za "ostanke" v drugih nazivih. Poleg tega naj bi obstajala diskriminacija v okviru naziva A*12, ker naj bi bili v nekdanjemu nazivu A*11 namreč uradniki, ki so že prej napredovali in so jim bile dodeljene štiri dodatne posebne "ostale" točke, in bi naj bila tako kršena zgoraj navedena načela.

Tretji tožbeni razlog je kršitev načela zaupanja v pravo, načela dobre uprave in načela dolžnosti skrbnega ravnanja. Tožeča stranka meni, da se kljub zagotovilom uprave dvojni "ostanek" tožeče stranke in prejšnji postopek, imenovan "posebni način napredovanja", nista upoštevala. Poleg tega če se je nova ureditev napredovanja prvič uporabila leta 2005 za uradnike, ki imajo enak naziv kot tožeča stranka, slednja zatrjuje, da je upravičeno pričakovala, da bo enako obravnavana, še posebej glede "ostanka", kot je ta, namenjen uradnikom drugih nazivov, ki so deležni ugodnosti prehodnih ukrepov za lajšanje neugodnosti, ki so jih utrpeli zaradi spremembe iz stare v novo ureditev napredovanja.

____________