Language of document : ECLI:EU:F:2007:11

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 16. januarja 2007

Zadeva F-119/05

Charlotte Gesner

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Uradniki – Invalidnost – Zavrnitev zahteve za imenovanje invalidske komisije“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero C. Gesner predlaga razglasitev ničnosti odločbe UUNT z dne 2. septembra 2005, s katero je bil zavrnjen ugovor tožeče stranke zoper odločbo z dne 21. aprila 2005, s katero je ta urad zavrnil njeno zahtevo za imenovanje invalidske komisije.

Odločitev: Odločba z dne 21. aprila 2005, s katero je UUNT zavrnil zahtevo tožeče stranke za imenovanje invalidske komisije, se razglasi za nično. UUNT se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

Uradniki – Invalidnost – Začasni uslužbenci – Začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 59(4); Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 31, prvi odstavek, in člen 33(1))

Ker v Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev ni nobene drugačne določbe, je pojem invalidnosti v smislu teh pogojev enak pojmu, uporabljenemu v Kadrovskih predpisih. Ta pojem tako pokriva položaj začasnega uslužbenca, ki je – enako kot uradnik – popoln invalid in mora zato prenehati opravljati svoje naloge. Začasni uslužbenec, ki je moral začasno prenehati opravljati naloge zaradi svojega zdravstvenega stanja, ima torej pravico do začetka postopka za oceno njegove morebitne invalidnosti. Drugače je lahko samo, če je njegova zahteva vložena z namenom zlorabe, zlasti če želi z njo, čeprav ni nobenega novega dejstva, izpodbijati prejšnje ugotovitve invalidske komisije, ki je že odločala o njegovem položaju.

Za začetek tega postopka se ne zahteva izpolnjevanje pogoja, da je bila oseba pred tem že na bolniškem dopustu. Če bi bil predpisan tak pogoj, bi začasnim uslužbencem, katerih zdravstveno stanje bi se nenadoma ali hitro poslabšalo ali bi bili žrtev nesreče, v številnih primerih preprečil, da bi izkoristili zavarovanje teh tveganj.

Pogoj predhodnega bolniškega dopusta, določen v členu 59(4) Kadrovskih predpisov, se ne uporablja v primeru, ko za začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti zaprosi začasni uslužbenec. Ta določba se namreč nanaša na primer, ko je uprava tista, ki se odloči začeti postopek, in za tako odločitev zahteva izpolnjevanje pogoja, da je odsotnost uradnika ali začasnega uslužbenca zaradi bolniškega dopusta daljša od določenega obdobja. Tako je ta določba jamstvo za uslužbenca in tudi za upravo. Po eni strani uslužbencu omogoča razumen rok za okrevanje in ponovno zaposlitev na delovnem mestu, preden se invalidsko upokoji. Po drugi strani pooblašča upravo, da po tem roku ugotovi invalidnost zadevne osebe, da jo po potrebi dokončno nadomesti na njenem delovnem mestu, ter tako organu, pristojnemu za imenovanja, prizna možnost, ne obveznost, da zadevo predloži invalidski komisiji.

(Glej točke od 28 do 30 in od 32 do 34.)

Napotitev na:

Sodišče: 9. julij 1975, Vellozzi proti Komisiji, 42/74 in 62/74, Recueil, str. 871, točke od 25 do 27; 15. januar 1981, B. proti Parlamentu, 731/79, Recueil, str. 107, točka 7;

Sodišče prve stopnje: 16. junij 2000, C proti Svetu, T-84/98, RecFP, str. I‑A‑113 in II‑497, točka 68.