SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 7. julija 2009

Zadeva F-54/08

Marjorie Danielle Bernard

proti

Evropskemu policijskemu uradu (Europol)

„Javni uslužbenci – Uslužbenci Europola – Prenehanje delovnega razmerja – Nepodaljšanje pogodbe – Očitna napaka pri presoji – Ukrep procesnega vodstva – Ustavitev“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 40(3) Konvencije na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) in člena 93(1) Kadrovskih predpisov Europola, s katero M. D. Bernard predlaga, najprej, naj se razglasi ničnost odločb direktorja Europola z dne 31. julija 2007 o nepodaljšanju njene pogodbe po 31. maju 2008 in z dne 29. februarja 2008 o zavrnitvi predhodne pritožbe zoper navedeno odločbo z dne 31. julija 2007, nato, naj se predloži poročilo ob koncu poskusnega dela z dne 25. februarja 2004 in nazadnje, naj se Europolu naloži plačilo stroškov.

Odločitev:      O predlogu za predložitev poročila ob koncu poskusnega dela z dne 25. februarja 2004 ni treba več odločati. Odločba z dne 31. julija 2007, s katero je direktor Europola zavrnil podaljšanje pogodbe tožeče stranke po 31. maju 2008, je razglašena za nično. Europolu se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

Uradniki – Začasni uslužbenci – Zaposlovanje – Podaljšanje pogodbe za določen čas – Diskrecijska pravica uprave – Uslužbenci Europola

(Kadrovski predpisi Europola, člen 6)

Uprava ima načeloma široko diskrecijsko pravico pri podaljšanju pogodb začasnega uslužbenca, sklenjenih za določen čas, nadzor sodišča Skupnosti pa se mora omejiti na preverjanje neobstoja očitne napake in zlorabe pooblastil.

Vendar se sprejetje posebne ureditve za zagotovitev preglednosti postopka podaljšanja pogodb – od trenutka, ko jo je uprava izdelala z notranjo direktivo – šteje za samoomejevanje diskrecijske pravice institucije in spremeni začetno ureditev pogodbenih uslužbencev, za katero je značilna negotovost v zvezi s pogodbami za določen čas, v ureditev, ki določa načelo podaljšanja pod nekaterimi pogoji. Odločba institucije Skupnosti, predložena vsem uslužbencem, v kateri so pojasnjeni merila in postopek za podaljšanje ali nepodaljšanje pogodbe, je notranja direktiva in kot tako jo je treba šteti za kodeks ravnanja, ki ga je uprava sprejela zase in od katerega ne more odstopiti, ne da bi za to navedla razloge, saj bi sicer kršila načelo enakega obravnavanja.

Ker je Europol z notranjo direktivo vzpostavil posebno ureditev, ki določa načelo podaljšanja pogodbe pod nekaterimi pogoji, med katerimi je poklicna uspešnost uslužbenca, ki mora biti na podlagi ocene letnega ocenjevalnega poročila vsaj zadovoljiva, je bila storjena očitna napaka pri presoji s tem, da je bila sprejeta odločba o nepodaljšanju pogodbe z obrazložitvijo, da poklicna uspešnost uslužbenke ni bila zadovoljiva, medtem ko je bila v ocenjevalnih poročilih ocenjena kot splošno zadovoljiva.

(Glej točke od 46 do 48, 50, 51 in 53.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 1. marec 2005, Mausolf proti Europolu, T-258/03, ZOdl. JU, str. I-A-45 in II-189, točke 23, 25, 26 in od 47 do 49.