Tožba, vložena 12. maja 2006 - Gualtieri proti Komisiji
(Zadeva F-53/06)
Jezik postopka: italijanščina
Stranke
Tožeča stranka: Claudia Gualtieri (Bruselj, Belgija) (zastopnika: P. Gualtieri in M. Gualtieri, avvocati)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
razglasitev ničnosti odločbe z dne 30. januarja 2006, s katero je Generalni direktor kadrovske službe in administracije zavrnil ugovor R/783/05, ki je bil vložen 17. oktobra 2005 glede razglasitve ničnosti odločbe, razglašene 5. septembra 2005, s katero je DG ADMIN zavrnil predlog tožeče stranke, da se ji prizna pravica do popolnega dnevnega nadomestila;
razglasitev ničnosti odločbe, razglašene 5. septembra 2005;
razglasitev ničnosti vseh obvestil tožene stranke, prejetih vsak mesec, ki se nanašajo na določitev zadevnega nadomestila;
toženi stranki naložiti, da tožeči stranki plača dnevna in mesečna nadomestila od 1. januarja 2004 do 31. decembra 2005, ki jih predpisuje odločba Komisije o napotenih nacionalnih ekspertih (END);
podredno, toženi stranki naložiti, da tožeči stranki plača zgoraj navedena nadomestila od 2. februarja 2005, dneva ločitve med tožečo stranko in njenim možem in koncem skupnega življenja ali še bolj podredno, od 4. julija 2005, dneva vložitve predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze na sodišču v Bruslju (Tribunal de Bruxelles) in do 31. decembra 2005;
toženi stranki naložiti plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka, ki je napoteni nacionalni ekspert na Komisiji, ugovarja veljavnosti zmanjšanja dnevnega nadomestila na 25% od popolnega, kot ga določajo predpisi o END, kot tudi neizplačilo mesečnega nadomestila, ki ga določajo te isti predpisi.
Zatrjuje predvsem, da so pripravljanji akti nastopa na delovno mesto izrecno omenjali sporno nadomestilo v celoti, ki je plačilne narave, čeprav je pravilno prijavila svojo zakonsko zvezo z uradnikom Evropske unije, ki prebiva v Bruslju. Dodaja, da je bilo delovno razmerje sklenjeno na tej podlagi 7. januarja 2004 in da se finančne okoliščine kasneje ne morejo enostransko spremeniti.
Navaja tudi člen 241 ES za izpodbijanje veljavnosti člena 20(3) odločbe o END. Ta določbe naj bi po eni strani povzročila diskriminacijo v škodo članov zakonite družine glede na osebe, ki se odločijo za zunajzakonsko skupnost. Po drugi strani na bi povzročila razliko v obravnavanju tako, da je tožeči stranki prepovedala prejemati dodatno plačilo, kot ga imajo ostali END, ki so v zakonski zvezi ali pa ne. Zadevna določba naj bi kršila člen 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah, člene 2, 3,13, 141 ES in Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost
1.