Pritožba, ki jo je Ralph Pethke vložil 15. maja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 5. marca 2019 v zadevi T-169/17, Ralph Pethke/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino
(Zadeva C-382/19 P)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Pritožnik: Ralph Pethke (zastopnik: H. Tettenborn, odvetnik)
Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino
Predlog
Pritožnik Sodišču predlaga, naj
razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 5. marca 2019 v zadevi T-169/17;
razglasi za nično odločbo izvršnega direktorja pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) PERS-AFFECT-16-134 o premestitvi in odredi povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki je nastala z nezakonito premestitvijo;
podredno, sodbo razglasi za nično in zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožba je usmerjena zoper sodbo Splošnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožba pritožnika zoper odločbo izvršnega direktorja pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino PERS-AFFECT-16-134 o premestitvi.
Pritožnik navaja tri tožbene razloge.
Kršitev člena 7 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (Kadrovski predpisi)1 in člena 36 Statuta Sodišča Evropske unije
Pritožnik trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo člen 7 Kadrovskih predpisov. Premestitev iz delovnega mesta vodje ene od glavnih enot na nižje delovno mesto administratorja brez kariernih možnosti brez kakršnega koli postopka ocenjevanja ali disciplinskega postopka, v katerem bi se upoštevale pravice pritožnika, ni zakonita premestitev, temveč nezakonita premestitev na nižje delovno mesto. S spremembo Kadrovskih predpisov leta 2014 je bilo napredovanje vodij enot v nazivu nad AD 12 oblikovano v pričakovalno pravico. Organ za imenovanja te pričakovalne pravice brez ustreznega postopka ocenjevanja ali disciplinskega postopka ne more enostransko odvzeti. Od leta 2014 de lege ni več mogoče šteti, da sta delovno mesto vodje enote in delovno mesto administratorja brez možnosti napredovanja enakovredni.
Splošno sodišče je poleg tega navedlo sodno prakso, ki se nanaša na premestitev in enakovrednost delovnih mest na podlagi člena 7 Kadrovskih predpisov, vendar pa je na tej podlagi sprejelo napačne ugotovitve.
Nazadnje naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo in kršilo postopek s tem, da ni v celoti odločilo o drugem tožbenem razlogu, to je o nezakoniti odstavitvi pritožnika 10. oktobra 2016, ne da bi se hkrati odločilo o dodelitvi novega delovnega mesta, kar se je zgodilo šele 17. oktobra 2016. Ravno zaradi tega ne more iti za premestitev v smislu člena 7 Kadrovskih predpisov (točke od 49 do 106 sodbe).
Izkrivljanje dejanskega stanja
Splošno sodišče je izpodbijano sodbo oprlo na dejstva, ki ne izhajajo iz spisa, poleg tega pa tudi na dejstva, ki so drugačna od teh, ki izhajajo iz spisa.
V tem primeru je poleg tega razvidno, da Splošno sodišče ni opravilo presoje dokazov. Pri presoji dokazov bi moralo Splošno sodišče oceniti dokazno vrednost izjav nasprotne stranke v postopku s pritožbo.
Poleg tega bi, če bi se upoštevalo stališče, ki ga je Splošno sodišče zavzelo glede ravnanj pritožnika v povezavi z njegovo dolžnostjo, da naznani očitno nezakonite ukrepe, to členu 21a(1) in členu 22a Kadrovskih predpisov odvzelo kakršenkoli praktičen učinek.
Nezakonita presoja dolžnosti skrbnega ravnanja in očitka psihičnega nasilja ter člena 36 Statuta Sodišča Evropske unije
Splošno sodišče je očitek, da je šlo pri ukrepih izvršnega direktorja med 10. oktobrom 2016 in 17. oktobrom 2016 za psihično nasilje, zavrnilo s trditvijo, da gre za kršitev trenutno veljavnega prava. Dolžnost skrbnega ravnanja in očitek psihičnega nasilja je nerazdružljivo povezana z nezakonitimi odločbami o odstavitvi in dodelitvi novega delovnega mesta, sprejetimi med 10. oktobrom 2016 in 17. oktobrom 2016. V nasprotju z navedbami Splošnega sodišča pogoj za obstoj psihičnega nasilja v smislu člena 12a(3) Kadrovskih predpisov ni „celota odnosov“. Poleg tega se Splošno sodišče ni opredelilo glede kršitve dolžnosti skrbnega ravnanja, ki je razvidna iz javnega obrekovanja v zvezi s poklicnimi dosežki pritožnika ob njegovi premestitvi.
____________
1 Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije so določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter o uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL 1968, L 56, str. 1), v različici, ki izhaja iz Uredbe (EU, EURATOM) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 (UL 2013, L 287, str. 15).