SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(drugi senat)

z dne 21. novembra 2013

Združeni zadevi F‑72/12 in F‑10/13

Josiane Roulet

proti

Evropska komisiji

„Javni uslužbenci – Osebni prejemki – Člen 66 Kadrovskih predpisov – Nekdanji začasni uslužbenec naziva AD 12 – Zaposlitev kot uradnik naziva AD 6 – Izplačilo enakovrednega osebnega prejemka uradniku naziva AD 12 – Očitna napaka – Vračilo neupravičeno izplačanega zneska na podlagi člena 85 Kadrovskih predpisov“

Predmet:      Tožbi, vloženi na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, v skladu s katerima s tožbo, ki je v sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prispela 9. julija 2012 in je vpisana pod opravilno številko F‑72/12, J. Roulet Sodišču za uslužbence predlaga razglasitev ničnosti odločbe Evropske komisije, kakršna je razvidna iz obvestila z dne 20. decembra 2011, o vračilu 172.236,42 EUR v skladu s členom 85 Kadrovskih predpisov in naj se ji dodeli odškodnina za nastalo škodo, s tožbo, ki je v sodno tajništvo Sodišča za uslužbence prispela 3. februarja 2013 in je vpisana pod opravilno številko F‑10/13, pa J. Roulet Sodišču za uslužbence predlaga, naj razglasi za nično odločbo Komisije z dne 28. marca 2012 v delu, v katerem je z njo zavrnjen njen odškodninski zahtevek z dne 13. januarja 2012, in naj se Komisiji naloži plačilo odškodnine 172.236,42 EUR, ali podredno, nižje odškodnine za nastalo škodo.

Odločitev:      Tožbi v združenih zadevah F‑72/12 in F‑10/13 se zavržeta. J. Roulet nosi svoje stroške in naloži se ji plačilo stroškov Evropske komisije.

Povzetek

1.      Uradniki – Povračilo neupravičeno plačanih zneskov – Pogoji – Očitna nepravilnost plačila – Merila

(Kadrovski predpisi, člen 85)

2.      Pritožbe uradnikov – Pogoji dopustnosti – Ugovor litispendence – Odškodninska tožba – Odškodninski zahtevki, enaki tistim iz prejšnje tožbe, ki so bili razglašeni za nedopustne – Neobstoj litispendence

1.      Glede vračila neupravičeno izplačanega zneska pojem „tako očitna“, ki opisuje nepravilnost izplačila, iz člena 85, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov ne pomeni, da si prejemniku neupravičenih izplačil nikakor ni treba prizadevati za premislek ali preverjanje, temveč da je to vračilo treba opraviti, če gre za napako, ki je ne bi prezrl običajno skrben uradnik, ki bi moral biti seznanjen s pravili o svoji plači. Poleg tega je treba v vsakem obravnavanem primeru upoštevati zmožnost zadevnega uradnika, da opravi potrebna preverjanja. Dejavniki, ki jih sodišče Unije glede tega upošteva, se nanašajo zlasti na raven odgovornosti uradnika, njegov naziv in njegove delovne dobe.

Poleg tega ni treba, da zadevni uradnik oziroma začasni uslužbenec, ki deluje s potrebno skrbnostjo, lahko natančno ugotovi obseg napake uprave. Glede tega zadostuje, da je zavezan k temu, da upravo o tem ustrezno seznani, če dvomi v utemeljenost spornega plačila, da slednja izvede potrebna preverjanja.

(Glej točke od 48 do 50.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 5. november 2002, Ronsse/Komisija, T‑205/01, točki 46 in 47; 29. september 2005, Thommes/Komisija, T‑195/03, točka 124.

2.      Če ima tožba enake stranke, predmet in tožbene razloge kot prej vložena tožba, jo je treba zavreči kot nedopustno.

Če so bili odškodninski zahtevki, izraženi v okviru prej vložene tožbe, razglašeni za nedopustne, ker so bili vloženi prezgodaj, ni mogoče šteti, da je Sodišče za uslužbence izčrpalo svojo pristojnost glede enakih odškodninskih zahtevkov, vloženih v okviru poznejše tožbe.

(Glej točki 86 in 87.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 19. september 2006, Vienne in drugi/Parlament, F‑22/06, točka 12 in navedena sodna praksa.