SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 21. januarja 2014

Zadeva F‑102/12

Marc Van Asbroeck

proti

Evropskemu parlamentu

„Javni uslužbenci – Razvrstitev v naziv – Kandidati, vpisani na rezervni seznam javnega natečaja, za katerega je bil razpis objavljen pred začetkom veljavnosti spremembe kadrovskih predpisov iz leta 2004 – Nadomestilo – Sklep o prerazvrstitvi uradnikov, ki so upravičeni do tega nadomestila“

Predmet:      Tožba, ki je bila vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, in s katero M. Van Asbroeck predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 15. novembra 2011, s katero ga je Evropski parlament po njegovi premestitvi iz Evropske komisije prerazvrstil v naziv AST 5, plačilni razred 3, pri čemer je bila njegova delovna doba v plačilnem razredu določena na 1. september 2011, in odločbe z dne 15. junija 2012, s katero je bil zavrnjen njegov ugovor, v delu, v katerem je to potrebno.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Evropski parlament nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil M. Van Asbroeck.

Povzetek

1.      Uradniki – Kadrovski predpisi – Uredba št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov – Prehodna ureditev – Diskrecijska pravica uprave – Obseg – Avtonomija institucij

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 110; Uredba Sveta št. 723/2004, uvodna izjava 37)

2.      Uradniki – Enako obravnavanje – Meje – Nezakonito dodeljena ugodnost

1.      Zakonodajalec Unije s sprejetjem Uredbe št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ni določil enotne prehodne ureditve za vse institucije in organe, zaradi česar je moral vsak organ, pristojen za imenovanja, sprejeti notranje določbe za zadevno institucijo ali organ za ohranitev pravic, ki so jih njeni oziroma njegovi uradniki pridobili, in varstvo njihovih legitimnih pričakovanj. V zvezi z prerazvrstitvijo uradnikov, ki so zamenjali kategorijo, je nujna posledica te izbire zakonodajalca to, da čeprav so ti uradniki znotraj iste institucije enotno obravnavani, pa pri premestitvi iz ene institucije v drugo ni nujno tako, seveda ob spoštovanju upoštevnih določb Kadrovskih predpisov.

Čeprav v skladu z načelom enotnosti evropske javne uprave za vse uradnike vseh institucij Unije veljajo enotni Kadrovski predpisi, tako načelo ne pomeni, da morajo institucije enako uporabljati diskrecijsko pravico, ki jim je priznana s Kadrovskimi predpisi, temveč prav nasprotno, da za institucije pri upravljanju njihovega osebja velja načelo avtonomije.

(Glej točki 28 in 29.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 16. september 1997, Gimenez proti Odboru regij, T‑220/95, točka 72;

Sodišče za uslužbence: 18. september 2013, Scheidemann proti Komisiji, F‑76/12, točka 26.

2.      Spoštovanje načela enakega obravnavanja uradnikov mora biti usklajeno s spoštovanjem načela zakonitosti, po katerem se nihče ne more v svojo korist sklicevati na nezakonitost, ki je bila storjena v korist drugega.

(Glej točko 38.)

Napotitev na:

Sodišče: 4. julij 1985, Williams proti Računskemu sodišču, 134/84, točka 14; 2. junij 1994, de Compte proti Parlamentu, C‑326/91 P, točki 51 in 52;

Sodišče za uslužbence: 1. julij 2010, Časta proti Komisiji, F‑40/09, točka 88.