SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

z dne 11. septembra 2008

Zadeva F-121/06

David Spee

proti

Evropskemu policijskemu uradu (Europol)

„Javni uslužbenci – Osebje Europola – Osebni prejemki – Člena 28 in 29 Kadrovskih predpisov Europola – Dodelitev plačilnega razreda na podlagi ocenjevanja – Retroaktivnost predpisov, ki jih je treba uporabiti – Metoda izračunavanja“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 40(3) Konvencije, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Europolu) in člena 93(1) Kadrovskih predpisov Europola, s katero D. Spee predlaga, naj se za nično razglasi odločba direktorja Europola z dne 5. julija 2006 o zavrnitvi njegove pritožbe zoper odločbo direktorja, s katero mu je bilo odobreno napredovanje za samo en plačilni razred, in naj se Europolu naloži, da mu odobri napredovanje za dva plačilna razreda od 1. novembra 2005.

Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Uslužbenci Europola – Tožba – Pogoji za dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91; Kadrovski predpisi Europola, člena 92(1) in (2) ter 93)

2.      Uradniki – Uslužbenci Europola – Napredovanje v plačilnem razredu na vsaki dve leti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45; Kadrovski predpisi Europola, člena 28 in 29)

1.      Tožba člana osebja Europola zoper odločbo direktorja tega urada je dopustna le, če je zainteresirana oseba pred tem pri tem direktorju vložila pritožbo in če je bila ta zavrnjena izrecno ali zaradi molka organa, kot je določeno v členih 92 in 93 Kadrovskih predpisov Europola, katerih besedilo je enako členoma 90 in 91 Kadrovskih predpisov za uradnike. Vsak očitek, ki ni naveden v predhodni upravni pritožbi, je treba zavreči kot nedopusten. Navedena pritožba se ne šteje za vloženo, ko je poslana Europolu, temveč takrat, ko jo ta prejme.

(Glej točke 30, 31 in 55.)

Napotitev na:

Sodišče: 26. november 1981, Michel proti Parlamentu, 195/80, Recueil, str. 2861, točki 8 in 13; 17. januar 1989, Vainker proti Parlamentu, 293/87, Recueil, str. 23, točka 7; 26. januar 1989, Koutchoumoff proti Komisiji, 224/87, Recueil, str. 99, točka 7;

Sodišče prve stopnje: 29. marec 1990, Alexandrakis proti Komisiji, T‑57/89, Recueil, str. II‑143, točki 8 in 9; 27. november 1990, Kobor proti Komisiji, T‑7/90, Recueil, str. II‑721, točki 34 in 35; 28. maj 1997, Burban proti Parlamentu, T‑59/96, RecFP, str. I‑A‑109 in II‑331, točki 31 in 33;

Sodišče za uslužbence: 15. maj 2006, Schmit proti Komisiji, F‑3/05, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑19 in II‑A‑1‑33, točka 28; 17. julij 2007, Hartwig proti Parlamentu in Komisiji, F‑141/06, še neobjavljen v ZOdl. JU, točka 28.

2.      V sistemu določanja nazivov in plačilnih razredov, vzpostavljenem v Europolu, sta določena dva ločena postopka, za katera se uporablja različen pravni sistem, po eni strani ocenjevanje, ki se izvaja v skladu s členom 28 Kadrovskih predpisov Europola, in po drugi strani napredovanje v plačilnem razredu, določeno v členu 29 navedenih kadrovskih predpisov, ki je podobno napredovanju v smislu člena 45 Kadrovskih predpisov za uradnike. Noben predpis ne določa, da je napredovanje v plačilnem razredu urejeno s pravili za ocenjevanje, ki so se uporabljala ob določitvi ocene. Zato v primeru, ko se sprememba notranjih predpisov Europola na področju napredovanja v plačilnem razredu sprejme po oceni, upošteven pravni okvir za sprejetje odločbe o napredovanju v plačilnem razredu, če ne obstaja prehodna določba, sestavljajo notranji predpisi, ki veljajo ob njenem sprejetju.

(Glej točke 40, 44 in 46.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 22. marec 2006, Mausolf proti Europolu, združeni zadevi T‑209/02 in T‑210/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑79 in II‑A‑2‑335, točki 63 in 64.