Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. septembra 2015 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunale di Cuneo - Italija) – kazenski postopek zoper Iva Taricca in druge
(Zadeva C-105/14)1
(Predhodno odločanje – Kazenski postopek v zvezi s kaznivimi dejanji na področju davka na dodano vrednost (DDV) – Člen 325 PDEU – Nacionalna zakonodaja, v kateri so določeni absolutni zastaralni roki, zaradi katerih lahko kazniva dejanja niso kaznovana – Potencialno škodovanje finančnim interesom Evropske unije – Obveznost nacionalnega sodišča, da ne uporabi določb nacionalnega prava, ki bi lahko posegale v obveznosti, ki so državam članicam naložene s pravom Unije)
Jezik postopka: italijanščina
Predložitveno sodišče
Tribunale di Cuneo
Stranke v kazenskem postopku
Ivo Taricco, Ezio Filippi, Isabella Leonetti, Nicola Spagnolo, Davide Salvoni, Flavio Spaccavento, Goranco Anakiev
Izrek
Nacionalna ureditev na področju zastaranja kaznivih dejanj, kakršna je predpisana s členom 160, zadnji odstavek, kazenskega zakonika, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 251 z dne 5. decembra 2005, v povezavi s členom 161 tega zakonika, s katero je bilo v času nastanka dejanskega stanja v zadevi v glavni stvari določeno, da se z dejanjem, ki pretrga zastaranje v okviru kazenskega pregona velikih goljufij na področju davka na dodano vrednost, zastaralni rok podaljša zgolj za četrtino prvotnega roka, lahko posega v obveznosti, ki jih imajo države članice na podlagi člena 325(1) in (2) PDEU, če bi ta nacionalna ureditev preprečevala naložitev učinkovitih in odvračilnih sankcij v veliko primerih velikih goljufij, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije, ali če bi bili z njo za primere goljufij, ki škodijo finančnim interesom zadevne države članice, določeni daljši zastaralni roki kot za primere goljufij, ki škodijo finančnim interesom Evropske unije, kar mora preveriti nacionalno sodišče. Nacionalno sodišče mora zagotoviti polni učinek člena 325(1) in (2) PDEU, po potrebi tako, da ne uporabi določb nacionalnega prava, katerih učinek bi bil, da zadevna država članica ne bi spoštovala obveznosti, ki so ji naložene s členom 325(1) in (2) PDEU.Ureditve zastaranja, ki se uporabi za kazniva dejanja na področju davka na dodano vrednost, kakršna je določena s členom 160, zadnji odstavek, kazenskega zakonika, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 251 z dne 5. decembra 2005, v povezavi s členom 161 tega zakonika, ni mogoče presojati z vidika členov 101 PDEU, 107 PDEU in 119 PDEU.
____________1 UL C 194, 24.6.2014.