Language of document :

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Cour administrative (Luksemburg) 30. novembra 2018 – B, C, D/Administration des contributions directes

(Zadeva C-749/18)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour administrative

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnice: B, C, D

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Administration des contributions directes

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člena 49 in 54 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta zakonodaji države članice o sistemu skupne obdavčitve, ki na eni strani omogoča konsolidacijo rezultatov družb iz iste skupine in priznava izključno vertikalno skupno obdavčitev matične družbe rezidentke ali stalne poslovne enote matične družbe nerezidentke v tej državi in njenih hčerinskih družb rezidentk ter ki na drugi strani enako nasprotuje povsem horizontalni skupni obdavčitvi samo hčerinskih družb tako matične družbe nerezidentke, ki nima stalne poslovne enote v tej državi, kot matične družbe rezidentke ali nerezidentke, ki pa ima stalno poslovno enoto v tej državi?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je treba člena 49 in 54 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta isti zakonodaji države članice o sistemu skupne obdavčitve in zlasti strogemu ločevanju med sistemom vertikalne skupne obdavčitve (krovne družbe in njenih neposrednih ali posrednih hčerinskih družb) in sistemom horizontalne skupne obdavčitve (dveh ali več hčerinskih družb rezidentk krovne družbe, ki ostaja zunaj obsega skupne obdavčitve), ki izhaja iz te zakonodaje, ter posledični obveznosti, da preneha predhodno obstoječa vertikalno skupno obdavčena skupina, preden se lahko oblikuje horizontalno skupno obdavčena skupina, in to če:

je bila predhodno oblikovana vertikalno skupno obdavčena skupina povezujoče krovne družbe na nacionalni ravni, ki je rezidentka zadevne države članice (in ki je hkrati vmesna hčerinska družba v odnosu do končne matične družbe, rezidentke druge države članice), in hčerinskih družb rezidentk krovne družbe, ker zakonodaja zadevne države članice dopušča samo vertikalno skupno obdavčitev, da bi se lahko sistem uporabil kljub rezidentstvu končne matične družbe v drugi državi članici,

je sestrskim družbam povezujoče krovne družbe iz zadevne države članice (in torej tudi hčerinskim družbam končne matične družbe rezidentke druge države članice) zavrnjen dostop do obstoječe skupne obdavčitve zaradi nezdružljivosti sistemov vertikalne in horizontalne skupne obdavčitve ter

bi vključitev navedenih sestrskih družb v obseg konsolidacije rezultatov družb skupine zahtevala odpravo predhodno obstoječe vertikalno skupno obdavčene skupine – s povezanimi negativnimi davčnimi posledicami zaradi neupoštevanja minimalnega trajanja obstoja skupine, določenega v nacionalni zakonodaji – in oblikovanje nove horizontalno skupno obdavčene skupine, čeprav bi povezujoča družba rezidentka (na ravni katere bi bili rezultati davčno povezanih družb konsolidirani) ostala ista?

Če bi bil tudi odgovor na drugo vprašanje pritrdilen, ali je treba člena 49 in 54 PDEU skupaj z načelom polnega učinka prava Unije razlagati tako, da nasprotujejo isti zakonodaji države članice o sistemu skupne obdavčitve in zlasti uporabi roka, na podlagi katerega mora biti vsaka zahteva za vključitev v sistem skupne obdavčitve pri pristojnem organu obvezno vložena pred iztekom prvega davčnega leta, za katero se zahteva uporaba tega sistema, in to če:

glede na pritrdilna odgovora na prvi vprašanji ta zakonodaja na način, ki je nezdružljiv s svobodo ustanavljanja, izključuje horizontalno skupno obdavčitev samo hčerinskih družb iste matične družbe in spremembo obstoječe vertikalno skupno obdavčene skupine s priključitvijo sestrskih družb povezujoče družbe,

sta nacionalna upravna in sodna praksa zadevne države članice pred objavo sodbe [Sodišča Evropske unije] z dne 12. junija 2014 (združene zadeve C-39/13, C-40/13 in C-41/13) priznavali veljavnost navedene zakonodaje,

je več družb po objavi sodbe z dne 12. junija 2014 in še pred koncem davčnega leta 2014 vložilo zahtevo za pridružitev obstoječi skupno obdavčeni skupini z dopustitvijo horizontalne skupne obdavčitve s povezujočo družbo iz obstoječe skupine ob sklicevanju na sodbo z dne 12. junija 2014 ter

se ta zahteva nanaša ne le na davčno leto 2014, ki je še teklo ob vložitvi zahteve, temveč tudi na prejšnje davčno leto 2013, od katerega so zadevne družbe izpolnjevale vse vsebinske pogoje, združljive s pravom Unije, za vključitev v sistem skupne obdavčitve?

____________