Language of document : ECLI:EU:F:2011:136

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 14. septembra 2011

Zadeva F‑12/09

A

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Poklicna bolezen – Razmerje med postopkoma iz členov 73 in 78 Kadrovskih predpisov – Začasno nadomestilo – Povrnitev zdravstvenih stroškov – Vpogled v osebni spis“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero A v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe z dne 28. aprila 2008, s katero je organ, pristojen za imenovanja, zavrnil odločitev o tem, da se za tožečo stranko „uporabi“ člen 73(2)(b) Kadrovskih predpisov; razglasitev ničnosti odločbe z dne 29. maja 2008, s katero je organ, pristojen za imenovanja, zavrnil pošiljanje nekaterih dokumentov, ki so ali bi morali biti del njene zdravstvene kartoteke; razglasitev ničnosti odločb z dne 29. maja 2008 in 14. julija 2008, s katerima ji je bila zavrnjena povrnitev nekaterih potnih stroškov; povrnitev škode, ki naj bi ji bila povzročena zaradi vseh napak, ki jih očita Komisiji pri vodenju postopka za priznanje poklicne narave njene bolezni.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeči stranki se naloži plačilo vseh stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni – Invalidnost – Nadomestilo – Pravica do izplačila – Pogoji – Stabilizacija vseh poškodb

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 73(2); Pravila o zavarovanju za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, člen 19(3) in (4))

2.      Uradniki – Pravno sredstvo – Predhodna upravna pritožba – Pritožbe, ki temeljijo na istih razlogih s pravno drugačnim predmetom – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

3.      Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni – Nezmožnost za delo – 100‑odstotna trajna invalidnost – Različna pojma

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 73 in 78)

4.      Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni – Določitev poklicne narave bolezni – Postopek – Vpogled uradnika v dokumente v zdravstveni kartoteki – Posredni vpogled

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 26 in 73; Pravila o zavarovanju za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, člen 17)

5.      Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni – Povrnitev stroškov

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 72 in 73(3); Pravila o zavarovanju za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, člen 9)

1.      V skladu s členom 19(3) Pravil o zavarovanju uradnikov za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni se sklep o določitvi stopnje invalidnosti sprejme po stabiliziranju zavarovančevih poškodb. Pravica do denarne dajatve za popolno trajno invalidnost ali delno trajno invalidnost iz člena 73(2)(b) in (c) Kadrovskih predpisov torej nastane šele po stabiliziranju zavarovančevih poškodb.

Vendar člen 19(4) Pravil o zavarovanju določa, da v primeru priznane poklicne bolezni organ, pristojen za imenovanja, odobri začasno nadomestilo, ki ustreza nespornemu delu stopnje trajne invalidnosti, pri čemer se to nadomestilo odšteje od dokončnih nadomestil. Tudi če v besedilu člena 19(4) Pravil o zavarovanju to ni izrecno določeno, iz sistematične razlage te določbe izhaja, da je treba zanjo šteti, da se uporablja v primeru, ko je bila poklicna bolezen priznana, vendar posledice te bolezni še niso stabilizirane. Določba člena 19(4) Pravil o zavarovanju namreč neposredno sledi določbi člena 19(3) teh pravil, v skladu s katero se sklep o določitvi stopnje invalidnosti sprejme po stabiliziranju zavarovančevih poškodb.

Iz teh določb izhaja, da se obveznosti uprave, če je priznala poklicno naravo bolezni zavarovanca, razlikujejo glede na to, ali je bolezen stabilizirana ali ne. V prvem primeru mora uprava določiti posledice za telesno in duševno celovitost zavarovanca. Ta obveznost ne vpliva na sklep, ki ga mora sprejeti o tem, če je mogoče predvideti, da ima zavarovanec poklicno bolezen, ne da bi čutil take posledice. V drugem primeru mora uprava preučiti, ali je zavarovanec prizadet zaradi nespornega dela trajne invalidnosti, ki mu daje pravico do začasnega nadomestila. Tudi v tem primeru obveznost uprave ne vpliva na sklep, ki ga mora sprejeti o tem, ker ni izključeno, da po tej preučitvi ugotovi, da ne obstaja že dokončen del trajne invalidnosti.

Če je uprava priznala poklicno naravo bolezni zavarovanca, mora torej sprejeti stališče o pravicah finančne narave, določenih v členu 73(2) Kadrovskih predpisov in členu 19(4) Pravil o zavarovanju. Uprava ne bi izčrpala pristojnosti, ki jo ima v skladu s členom 73 Kadrovskih predpisov in Pravili o zavarovanju, če bi se na podlagi zahteve zavarovanca za priznanje poklicne narave njegove bolezni omejila na tako priznanje, ne da bi iz tega izpeljala morebitnih finančnih posledic.

(Glej točke od 99 do 102.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 17. februar 2011, Strack proti Komisiji, F‑119/07, točka 89.

2.      Uradnik se lahko na isti tožbeni razlog, isti argument ali isto dejstvo sklicuje v več pritožbah s pravno drugačnim predmetom.

(Glej točko 136.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 13. januar 2010, A in G proti Komisiji, F‑124/05 in F‑96/06, točka 205.

3.      Obstaja temeljna razlika med trajno invalidnostjo v smislu člena 78 Kadrovskih predpisov, enakovredno nezmožnosti za delo, ki torej upravičuje dodelitev nadomestnega prihodka v obliki invalidnine, in trajno invalidnostjo v smislu člena 73 Kadrovskih predpisov, enakovredno prizadetosti telesne in duševne celovitosti, ne da bi šlo nujno za nezmožnost za delo in torej za izplačilo nadomestnega prihodka. Zato sta biti popolnoma nezmožen za delo – nezmožnost, ki je predmet člena 78 Kadrovskih predpisov – in biti 100‑odstotno trajno invaliden v smislu člena 73 teh predpisov dve popolnoma različni zadevi. Čeprav popolna invalidnost v smislu navedenega člena 73 na splošno povzroči popolno nezmožnost za delo, pa namreč nasprotno ni nujno res, saj je uradnik lahko popolnoma nezmožen za delo v smislu navedenega člena 78, vendar trpi le zaradi zelo zmanjšane delne trajne invalidnosti v smislu navedenega člena 73.

(Glej točki 149 in 150.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 27. junij 2000, Plug proti Komisiji, T‑47/97, točki 73 in 74.

4.      Člen 26 Kadrovskih predpisov določa, da se za vsakega sestavi osebni spis, ki vsebuje vse dokumente v zvezi z njegovim upravnim statusom in vsa poročila glede njegovih sposobnosti, učinkovitosti in vedenja ter vse uradnikove pripombe na te dokumente. Institucija dokumentov ne more uporabiti proti uradniku ali se nanje sklicevati, razen v primeru, da so ga z njimi seznanili pred vložitvijo. Namen teh določb je zagotoviti pravico uradnika do obrambe.

Kar zadeva vpogled v dokumente zdravstvene narave v okviru postopka za priznanje poklicne bolezni, sta s Pravili o zavarovanju uradnikov za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni določena poseben postopek, po katerem se celotno zdravniško poročilo, na katerem temelji odločitev, ki jo namerava sprejeti organ, pristojen za imenovanja, predloži zdravniku, ki ga je izbral uradnik, in obravnava zdravniške komisije, katere član je zdravnik, ki ga je imenoval uradnik. Spoštovanje pravic uradnika namreč zahteva, da mu je treba priznati vpogled v dokumente zdravstvene narave, ki ga zadevajo. Vendar mora biti ta pravica do vpogleda, priznana uradniku, usklajena s potrebami, ki izhajajo iz zdravniške molčečnosti in v skladu s katerimi vsak zdravnik sam presodi o možnosti, da osebe, ki jih zdravi ali pregleduje, obvesti o vrsti njihovih morebitnih bolezni. V Pravilih o zavarovanju so bile z določbo o posrednem vpogledu v dokumente zdravstvene narave prek zdravnika, ki ga je imenoval uradnik in mu torej zaupa, usklajene pravice uradnika s potrebami, ki izhajajo iz zdravniške molčečnosti.

Zaradi spoštovanja pravic uradnika je treba temu poleg vpogleda v dokumente zdravstvene narave priznati vpogled v ugotovitev dejstev, na podlagi katerih naj bi bila sprejeta načrtovana odločitev. Zato je treba zdravstveno naravo priznati tudi dokumentom, ki zadevajo dejanske ugotovitve v zvezi z incidentom, ki se je zgodil med delom, in jih je mogoče uporabiti kot podlago za postopek za priznanje obstoja poškodbe pri delu ali poklicne bolezni v smislu Pravil o zavarovanju.

Poleg tega dejstvo, da so nekateri dokumenti zdravstvene narave, še ne pomeni, da ne morejo, če je to potrebno, zadevati tudi upravnega statusa uradnika. V tem primeru je treba te dokumente vložiti v osebni spis zainteresirane osebe.

Tako je po eni strani dopis, na podlagi katerega imenovani zdravnik ali zdravniška komisija ocenita, ali je bolezen poklicna bolezen, zdravstvene narave in je zato vpogled vanj mogoč le s posredovanjem zdravnika, ki ga imenuje uradnik, po drugi strani pa je treba elemente upravne narave, ki bi jih lahko vseboval ta spis in bi lahko vplivali na upravni status uradnika, vnesti tudi v osebni spis, do katerega ima uradnik na podlagi člena 26 Kadrovskih predpisov neposreden vpogled. Vsi dokumenti, ki se predložijo zdravniku, ki ga imenuje institucija, ali zdravniški komisiji, torej spadajo v sistem, določen s Pravili o zavarovanju. Nekatere od teh dokumentov je treba vložiti v osebni spis uradnika, ta pa mora imeti možnost, da se seznani z njimi, če jih uprava, v pristojnost katere spada, uporabi za oceno ali spremembo njegovega upravnega statusa.

(Glej točke od 189 do 195.)

Napotitev na:

Sodišče: 28. junij 1972, Brasseur proti Parlamentu, 88/71, točka 11; 7. oktober 1987, Strack proti Komisiji, 140/86, točke 7 in od 9 do 13; 1. oktober 1991, Vidrányi proti Komisiji, C‑283/90 P, točke od 20 do 22, 24 in 25;

Sodišče prve stopnje: 12. julij 1990, Vidrányi proti Komisiji, T‑154/89, točki 33 in 36; 3. marec 2004, Vainker proti Parlamentu, T‑48/01, točki 136 in 137.

5.      Čeprav člen 73(3), drugi pododstavek, Kadrovskih predpisov določa, da se povračilo stroškov, ki nastanejo zaradi poklicne bolezni, izplača le, če znesek, ki je bil plačan uradniku na podlagi člena 72 Kadrovskih predpisov, ne pokriva celotnih stroškov, člen 9(1), tretji pododstavek, Pravil o zavarovanju uradnikov za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni določa, da se stroški, ki nastanejo zaradi poškodbe, povrnejo potem, ko sistem zdravstvenega zavarovanja iz člena 72 Kadrovskih predpisov prevzame delež, ki ga mora pokriti ta sistem pod v tem členu določenimi pogoji.

Zato je treba člen 73(3) Kadrovskih predpisov in člen 9(1), tretji pododstavek, Pravil o zavarovanju razlagati tako, da določata le dopolnilno povračilo stroškov, nastalih zaradi storitev, ki jih pokriva člen 72 Kadrovskih predpisov, po povračilu dela stroškov, ki jih krije sistem zdravstvenega zavarovanja. Sistem nezgodnega zavarovanja to dopolnjuje in torej ne predvideva nobenega povračila stroškov, nastalih zaradi storitev, ki jih ne pokriva sistem zdravstvenega zavarovanja, zaradi česar sistem zdravstvenega zavarovanja ni prevzel nobenih stroškov.

(Glej točki 206 in 207.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 1. december 2010, Gagalis proti Svetu, F‑89/09, točka 42.