Language of document : ECLI:EU:F:2013:95

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 26. junija 2013

Zadeva F‑21/12

Mohammed Achab

proti

Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru (EESO)

„Javni uslužbenci – Uradniki – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Pogoj iz člena 4(1)(a) in (b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom – Povrnitev zneskov, plačanih brez pravnega temelja“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero M. Achab predlaga razglasitev ničnosti odločbe Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) z dne 9. junija 2011, s katero mu je bilo ukinjeno izplačevanje izselitvenega dodatka z učinkom od 1. julija 2010 in odrejeno vračilo izselitvenega dodatka, ki mu je bil izplačan po tem datumu.

Odločitev:      Odločba Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 9. junija 2011 se razglasi za nično v delu, kjer nalaga povrnitev izselitvenih dodatkov, plačanih M. Achabu od 1. julija 2010. V preostalem delu se tožba zavrne. Evropski ekonomsko-socialni odbor nosi svoje stroške in polovico stroškov M. Achaba. M. Achab nosi polovico svojih stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Dejstvo, ki upravičuje ponovno preučitev položaja upravičenca s strani uprave – Obseg – Sprememba državljanstva

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VII, člen 4(1))

2.      Uradniki – Povračilo neupravičeno plačanih zneskov – Pogoji – Očitna nepravilnost pri izplačilu – Poznavanje s strani zadevne osebe

(Kadrovski predpisi, člen 85)

1.      Kadar v primeru dodatka, ki se mesečno izplačuje uradnikom, ki izpolnjujejo pogoje, katerega namen je nadomestitev podvrženosti osebe določenim bremenom ali posebnim obveznostim, to breme ali ta posebna obveznost preneha obstajati, uprava tej osebi ne more več izplačevati zadevnega dodatka. Zato v primeru nastanka dogodka, ki lahko bistveno spremeni dejanski ali pravni položaj osebe, ki je upravičena do dodatka, uprava lahko ali celo mora ponovno preučiti njen položaj.

Ker državljanstvo zadevne osebe pomeni enega od dejavnikov, ki ga je treba upoštevati zaradi dodelitve izselitvenega dodatka na podlagi člena 4(1) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, se sprememba državljanstva uradnika lahko šteje za dogodek, ki lahko bistveno spremeni njegov položaj, in zato pomeni dejstvo, ki upravičuje ponovno preučitev njegovega položaja.

Poleg tega okoliščina, da si uradnik iz člena 4(1)(b) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, v nasprotju z uradnikom iz odstavka 1(a) tega člena, ustvari stalno prebivališče, kar je treba razumeti kot center njegovih interesov, v državi, v kateri je zaposlen, pa čeprav samo za zelo kratek čas med referenčnim obdobjem, samodejno onemogoča, da bi prejemal izselitveni dodatek. Glede tega so pogoji za uporabo določb odstavka 1(b) navedenega člena 4 drugačni od pogojev za uporabo določb njegovega odstavka 1(a). Medtem ko namreč uradniki, ki niso državljani države, v kateri so zaposleni, izselitveni dodatek izgubijo samo, če so imele zadevne osebe stalno prebivališče v državi njihove bodoče zaposlitve ves čas petletnega referenčnega obdobja, pa za uradnike, ki so državljani države, v kateri so zaposleni, okoliščina, da so ohranili ali so si ustvarili stalno prebivališče, pa čeprav samo za zelo kratek čas med referenčnim desetletnim obdobjem, zadošča za izgubo ali za zavrnitev prejemanja tega dodatka.

(Glej točke 26, 27, 34 in 35.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 11. julij 2007, B proti Komisiji, F‑7/06, točka 38; 25. februar 2008, Anselmo in drugi proti Svetu, F‑85/07, točka 25.

2.      Člen 85 Kadrovskih predpisov določa, da mora uprava izterjati vsak preplačani znesek v dveh primerih, in sicer če je prejemnik vedel, da ni pravne podlage za tako plačilo, ali če je bila odsotnost pravne podlage tako očitna, da bi moral vedeti zanjo.

V prvem primeru mora uprava dokazati, da je prejemnik dejansko vedel, da ni pravne podlage za tako plačilo.

V drugem primeru pa je odsotnost pravne podlage znana običajno skrbnemu uradniku. Pri tem je treba v vsakem primeru upoštevati možnost zadevnega uradnika, da opravi potrebne preveritve.

(Glej točke od 43 do 45.)

Napotitev na:

Sodišče: 17. januar 1989, Stempels proti Komisiji, 310/87, točki 10 in 11.