Language of document : ECLI:EU:F:2013:52

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 24. aprila 2013

Zadeva F‑96/12

Laurent Demeneix

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Javni natečaj – Nevpis na rezervni seznam – Pogoj v zvezi s poklicnimi izkušnjami – Obseg pooblastila za odločanje po prostem preudarku“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero L. Demeneix predlaga razglasitev ničnosti odločbe komisije splošnih natečajev EPSO/AD/206/11 (AD 5) in EPSO/AD/207/11 (AD 7) o tem, da se ga ne vpiše na rezervni seznam za zaposlovanje administratorjev naziva AD 7 na področju revizije, in izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki naj bi nastala zaradi tako storjenega protipravnega ravnanja.

Odločitev:      Tožba se zavrne. L. Demeneix nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov Evropske komisije.

Povzetek

1.      Uradniki – Natečaj – Natečaj na podlagi kvalifikacij in preizkusov – Pogoji za sprejem – Določitev z obvestilom o natečaju – Presoja poklicnih izkušenj kandidatov, ki jo opravi komisija – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 2)

2.      Tožbe uradnikov – Tožba zoper odločbo o nevpisu na rezervni seznam natečaja – Možnost sklicevanja na nepravilnost obvestila o natečaju za izpodbijanje nevpisa – Pogoji

(Kadrovski predpisi, člen 91(1))

1.      Natečajna komisija je pristojna, da v vsakem posameznem primeru presodi, ali poklicne izkušnje vsakega kandidata ustrezajo ravni, zahtevani v obvestilu o natečaju. Komisija ima glede tega v okviru določb Kadrovskih predpisov o natečajnih postopkih široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku pri presoji narave in trajanja prejšnjih poklicnih izkušenj kandidatov ter bolj ali manj tesne povezave, ki jo te izkušnje lahko imajo z zahtevami prostega delovnega mesta. Sodišče za uslužbence mora tako v okviru nadzora zakonitosti preveriti le, ali pri izvajanju te pristojnosti ni prišlo do očitne napake pri presoji. V okviru tega nadzora mora sodišče Unije upoštevati to, da sme kandidat na natečaju komisiji predložiti vse informacije in dokumente, za katere meni, da koristni za preizkus njegove kandidature, da bi lahko komisija preverila, ali izpolnjuje pogoje, določene v obvestilu o natečaju, in to še toliko bolj, če je bil izrecno in uradno pozvan. Komisija lahko torej pri odločanju o pripustitvi ali nepripustitvi kandidatov k natečaju svojo presojo omeji zgolj na prijavne akte in dokumente, ki so jim priloženi.

Poleg tega morajo biti ob upoštevanju širokega pooblastila komisije za odločanje po prostem preudarku za ugotovitev, da je ta storila očitno napako pri presoji dejanskega stanja, ki upravičuje razglasitev ničnosti sprejete odločbe, dokazi, ki jih mora predložiti tožeča stranka, zadostni, da se presoja uprave ne zdi verjetna.

(Glej točke od 42 do 45.)

Napotitev na:

Sodišče: 12. julij 1989, Belardinelli in drugi proti Sodišču, 225/87, točki 13 in 24;

Sodišče prve stopnje: 20. junij 1990, Burban proti Parlamentu, T‑133/89, točki 31 in 34; 12. december 1996, AIUFFASS in AKT proti Komisiji, T‑380/94, točka 59; 13. marec 2002, Martínez Alarcón proti Komisiji, T‑357/00, T‑361/00, T‑363/00 in T‑364/00; 25. marec 2004, Petrich proti Komisiji, T‑145/02, točka 37; 12. februar 2008, BUPA in drugi proti Komisiji, T‑289/03, točka 221;

Sodišče za uslužbence: 25. november 2008, Iordanova proti Komisiji, F‑53/07, točka 34, in navedena sodna praksa; 13. junij 2012, Macchia proti Komisiji, F‑63/11, točka 49, ki je predmet pritožbe pred Splošnim sodiščem Evropske unije, zadeva T‑368/12 P.

2.      Če ima tožeča stranka pravico v predpisanih rokih vložiti neposredno tožbo zoper obvestilo o natečaju, če ta pomeni odločbo organa , pristojnega za imenovanja, ki posega v njen položaj, v smislu členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov, ne izgubi pravice vložiti tožbo zoper odločbo o njeni nepripustitvi k natečaju zgolj zato, ker ni pravočasno izpodbijala obvestila o natečaju. Kandidatu na natečaju namreč ni mogoče odvzeti pravice, da v vseh elementih, vključno s tistimi, ki so bili opredeljeni v obvestilu o natečaju, izpodbija utemeljenost posamične odločbe, ki je bila sprejeta proti njemu, ob upoštevanju pogojev, določenih v tem obvestilu, saj le odločba, ki izpolnjuje te pogoje, vpliva na njegov pravni položaj in mu omogoča, da se z gotovostjo seznani s tem, kako in koliko so prizadeti njegovi posamezni interesi.

Vendar če med samo obrazložitvijo izpodbijane odločbe in zatrjevanim tožbenim razlogom v zvezi z nepravilnostjo obvestila o natečaju, ki ni bil pravočasno izpodbijan, ni tesne povezave, je treba ta razlog razglasiti za nedopusten ob upoštevanju zavezujočih predpisov v zvezi z roki za vložitev tožbe, od katerih v takem primeru ni mogoče odstopati, ne da bi se kršilo načelo pravne varnosti.

(Glej točki 59 in 60.)

Napotitev na:

Sodišče: 11. marec 1986, Adams in drugi proti Komisiji, 294/84, točka 17; 11. avgust 1995, Komisija proti Noonan, C‑448/93 P, točka 17, in navedena sodna praksa;

Sodišče prve stopnje: 16. september 1993, Noonan proti Komisiji, T‑60/92, točki 21 in 23, in navedena sodna praksa; 15. februar 2005, Pyres proti Komisiji, T‑256/01, točka 19; 31. januar 2006, Giulietti proti Komisiji, T‑293/03, točka 42.