Language of document : ECLI:EU:T:2019:228

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 9. aprila 2019(*)

„Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa – Zagotavljanje storitev informacijske tehnologije Parlamentu ter drugim institucijam in organom Unije – Izključitev iz postopkov javnega naročanja – Morebitno navzkrižje interesov – Nepredložitev informacij, ki jih zahteva javni naročnik – Člen 107(1)(b) finančne uredbe – Preglednost – Sorazmernost – Enako obravnavanje – Člen 102(1) finančne uredbe“

V zadevi T‑182/15,

Sopra Steria Group SA s sedežem v Annecy-le-Vieuxu (Francija), ki jo zastopajo A. Verlinden, R. Martens in J. Joossen, odvetniki,

tožeča stranka,

proti

Evropskemu parlamentu, ki ga zastopata B. Simon in L. Tapper Brandberg, agenta,

tožena stranka,

ob intervenciji

CGI Luksemburg SA s sedežem v Bertrangeu (Luksemburg)

in

Intrasoft International SA s sedežem v Luxembourgu (Luksemburg),

ki ju zastopa N. Korogiannakis, odvetnik,

intervenientki,

zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti odločb Parlamenta, sprejetih v okviru postopka javnega razpisa PE/ITEC-ITS14 za zagotovitev storitev informacijske tehnologije Parlamentu ter drugim institucijam in organom Evropske unije, o zavrnitvi ponudb konzorcijev IBI IUS in STEEL, katerih del je bila tožeča stranka, za sklopa št. 2 in 3,

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi H. Kanninen, predsednik, L. Calvo-Sotelo Ibáñez-Martín, sodnik, in I. Reine (poročevalka), sodnica,

sodna tajnica: C. Heeren, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 3. oktobra 2017

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Evropski parlament je 3. aprila 2014 v svojem imenu ter za račun drugih institucij in organov Evropske unije objavil povabilo k predložitvi ponudb za javni razpis PE/ITEC-ITS14, ki se je nanašal na zunanje zagotavljanje storitev informacijske tehnologije (v nadaljevanju: javni razpis).

2        Javni razpis je bil razdeljen na osem sklopov. Predmeti sklopov od 2 do 4 so bili opredeljeni tako:

–        sklop 2: Razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov za razširjanje;

–        sklop 3: Razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov za produkcijo;

–        sklop 4: Testiranje razvoja.

3        V razpisni dokumentaciji za ta razpisni postopek (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) je bilo določeno, da se sklene več okvirnih pogodb za vsak sklop, za izpolnjevanje teh pogodb pa se uporabi kaskadni mehanizem.

4        Točka I.3 razpisne dokumentacije je določala:

„Ponudniki lahko – razen v primerih nezdružljivosti, ustrezno navedenih v opisu vsakega sklopa – predložijo ponudbo za enega ali več sklopov. Ponudbe, predložene za nezdružljive sklope, za katere se uporablja prednostni vrstni red, bodo zavrnjene.“

5        Točka I.4 razpisne dokumentacije je določala:

„Gospodarski subjekti ne morejo biti del več kot enega konzorcija, ki predloži ponudbo, niti jih ne more kot podizvajalce za iste sklope ali za izključne sklope predlagati več kot eden od ponudnikov.“

6        V prilogi II k razpisni dokumentaciji je bilo določeno, da se za ponudnika, ki predloži ponudbo za sklop št. 2 ali sklop št. 3, uporablja prepoved predložitve ponudbe kot samostojni pogodbenik, član konzorcija ali podizvajalec za sklop št. 4 ali sklop št. 6. Kar zadeva sklop št. 4, je bila enaka prepoved določena v zvezi s sklopi št. 2, 3 in 6.

7        V sporočilu za javnost z dne 8. aprila 2014 je bilo sporočeno, da namerava družba Sopra Group SA prevzeti družbo Groupe Steria SA.

8        Konzorcija IBI IUS in STEEL, ki sta oba vključevala družbo Sopra Group, sta 22. maja 2014 predložila ponudbi za sklop št. 2 oziroma sklop št. 3. Istega dne je konzorcij TEPting, ki je vključeval družbo Steria Benelux SA, odvisno družbo družbe Groupe Steria, predložil ponudbo za sklop št. 4.

9        Poleg tega je 22. maja 2014 konzorcij CGI-Intrasoft International, sestavljen iz intervenientk, družb CGI Luxembourg SA in Intrasoft International SA, prav tako predložil ponudbo za sklop št. 3.

10      Kot izhaja iz spisa, je tožeča stranka, družba Sopra Steria Group SA, nastala po združitvi družbe Sopra Group z drugimi subjekti, in sicer družbo Groupe Steria, njeno odvisno družbo Steria SA in odvisno družbo zadnjenavedene, družbo Steria Benelux. Po tej združitvi je družba Steria Benelux tako postala posredna odvisna družba družbe Sopra Steria Group.

11      Družba Sopra Group je 26. junija 2014 začela prevzem družbe Groupe Steria.

12      Evropska komisija je 14. julija 2014 sprejela odločitev o nenasprotovanju javni izmenjavi delnic med družbama Sopra Group in Groupe Steria.

13      Družba Sopra Group je 6. avgusta 2014 sporočila, da je merilo minimalnega obsega izmenjanih deležev doseženo in da je bilo pridobljenih 79,69 % deležev, vključenih v operacijo.

14      Družba Sopra Group je 5. septembra 2014 pridobila 90,52 % kapitala in 89,41 % glasovalnih pravic v družbi Groupe Steria. Istega dne je bila družba Sopra Group preimenovana v Sopra Steria Group.

15      Parlament je z dopisom z dne 18. septembra 2014 konzorcij STEEL obvestil, da je bila njegova ponudba uvrščena na prvo mesto za sklop št. 3 in da je eden od izbranih ponudnikov za to naročilo.

16      Parlament je z dopisom z istega dne konzorcij CGI-Intrasoft International obvestil, da je bila njegova ponudba uvrščena na drugo mesto za sklop št. 3 in da je eden od izbranih ponudnikov za to naročilo.

17      Parlament je z dopisom z dne 30. oktobra 2014 konzorcij IBI IUS obvestil, da je bila njegova ponudba uvrščena na drugo mesto za sklop št. 2 in da je eden od izbranih ponudnikov za to naročilo. Prav tako je konzorcij TEPting obvestil, da je bila njegova ponudba uvrščena na drugo mesto za sklop št. 4 in da je eden od izbranih ponudnikov za to naročilo.

18      Konzorcija IBI IUS in TEPting sta 10. in 12. novembra 2014 prejela obširnejše informacije v zvezi z oceno ponudb za sklope, za katere sta predložila zahtevo za informacije.

19      Parlament je bil 12. novembra 2014 z dopisom intervenientk obveščen o procesu zbliževanja družb Sopra Steria Group in Groupe Steria.

20      Intervenientki sta z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 14. novembra 2014 in evidentirano pod opravilno številko T‑769/14, v svojem imenu ter v imenu in za račun konzorcija CGI-Intrasoft International vložili tožbo, v kateri sta predlagali, naj se za nični razglasita, prvič, odločba Parlamenta o uvrstitvi njune ponudbe na drugo mesto za sklop št. 3 in, drugič, odločba Parlamenta o uvrstitvi ponudbe konzorcija STEEL na prvo mesto za ta sklop in o oddaji naročila kot izbranemu ponudniku na prvem mestu v kaskadnem mehanizmu temu konzorciju ter naj se Parlamentu naloži plačilo odškodnine.

21      Konzorciji IBI IUS, STEEL in TEPting so bili z dopisi Parlamenta z dne 19. novembra 2014 obveščeni o prekinitvi postopkov oddaje naročil za sklope št. od 2 do 4. V navedenih dopisih je bilo kot razlog za prekinitev navedeno: „[n]amen te prekinitve je ugotoviti, ali so dodatne informacije, ki jih je prejel Parlament, […] utemeljene in ali bi lahko vplivale na odločitev o oddaji naročila“.

22      Konzorcija IBI IUS in STEEL sta 21. novembra 2014 Parlament obvestila o procesu prevzema družbe Groupe Steria, ki ga je vodila družba Sopra Steria Group. Družba Steria Benelux je Parlamentu predložila isto informacijo in mu predlagala svoj „umik iz naročila“ za sklop št. 4.

23      Konzorcij TEPting, katerega del je bila družba Steria Benelux, je 15. decembra 2014 Parlament obvestil, da umika ponudbo, ki jo je predložil v okviru sklopa št. 4. Parlament je z dopisom z dne 13. februarja 2015 sprejel umik ponudbe navedenega konzorcija za ta sklop.

24      Združitev družb Sopra Steria Group in Groupe Steria je bila 31. decembra 2014 dokončana, pri čemer je bila družba Sopra Steria Group 99,99‑odstotna lastnica družbe Steria Benelux.

25      Parlament je z dopisoma z dne 15. in 20. januarja 2015 od konzorcijev IBI IUS, STEEL in TEPting ter družbe Steria Benelux zahteval dodatne informacije. Zahteval je namreč informacije zlasti o ekonomski pripadnosti družbe Steria Benelux družbi Sopra Group, ob upoštevanju procesa zbliževanja in prepovedi predložitve ponudb za nezdružljive sklope, ki bi lahko privedla do položaja navzkrižja interesov.

26      Konzorcija IBI IUS in STEEL sta na to zahtevo odgovorila z dopisom z dne 22. januarja 2015. Z dopisoma z dne 23. januarja 2015 sta zahtevane informacije predložili tudi družbi Sopra Steria Group in Steria Benelux. S temi dopisi so navedeni štirje subjekti zavrnili obstoj vsakršnega navzkrižja interesov in torej tudi to, da bi v zvezi z njimi obstajala kakršna koli ovira za predložitev ponudb za nezdružljive sklope. Poleg tega so trdili, da so bile vse upoštevne informacije predložene pravočasno.

27      Parlament je z dopisoma z dne 13. februarja 2015 konzorcija IBI IUS in STEEL obvestil o svoji odločitvi, da zavrne njuni ponudbi za sklop št. 2 oziroma št. 3 (v nadaljevanju: izpodbijani odločbi). Parlament je 16. februarja 2015 ti odločbi poslal tožeči stranki.

28      Vsaka od izpodbijanih odločb je utemeljena z istima dvema ločenima razlogoma.

29      Na prvem mestu, vzporedna predložitev ponudb konzorcijev IBI IUS, STEEL in TEPting za nezdružljive sklope naj bi pomenila kršitev člena 158(3), prvi pododstavek, Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL 2012, L 362, str. 1, v nadaljevanju: delegirana uredba) in člena I.3 razpisne dokumentacije. Parlament je zlasti menil, da sta tožeča stranka in družba Steria Benelux zaradi zbližanja družb Sopra Group in Groupe Steria postali isti gospodarski subjekt. Zato naj bi konzorcija IBI IUS in STEEL, katerih del je bila tožeča stranka, ter konzorcij TEPting, katerega del je bila družba Steria Benelux, predložili ponudbe za nezdružljive sklope, in sicer na eni strani za sklopa št. 2 in 3, na drugi strani pa za sklop št. 4, pri čemer ni bila upoštevana prepoved, določena v členu I.3 razpisne dokumentacije. V zvezi s tem je Parlament pri obravnavi tožeče stranke in družbe Steria Benelux od 5. septembra 2014 kot enega samega gospodarskega subjekta uporabil izpodbojno domnevo, ki naj je tožeča stranka ne bi ovrgla, in sicer da to, da ima družba – kot v obravnavani zadevi – v lasti skoraj 100 % deležev druge družbe, prvi družbi omogoča izvajanje odločilnega vpliva na drugo družbo.

30      Na drugem mestu, s tem, da je družba Sopra Group pridobila kapital družbe Groupe Steria, naj bi nastal položaj, ki bi lahko privedel do navzkrižja interesov in s katerim bi bilo treba Parlament seznaniti, kot to določa člen 107(1)(b) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL 2012, L 298, str. 1, v nadaljevanju: finančna uredba). Ker bo namreč moral izbrani ponudnik za sklop št. 4 oceniti storitve, zagotovljene v okviru sklopov št. 2 in 3, bi lahko po mnenju Parlamenta zaradi dejstva, da je imela tožeča stranka, članica konzorcijev IBI IUS in STEEL, 5. septembra 2014 posredno v lasti 90,51 % deležev družbe Steria Benelux, članice konzorcija TEPting, nastalo tveganje pristranskosti pri izvajanju sklopa št. 4 s strani tega konzorcija. Ta ugotovitev naj ne bi bila omajana zaradi umika konzorcija TEPting iz zadnjenavedenega sklopa 15. decembra 2014. Zato je Parlament menil, da bi ga morala tožeča stranka o operaciji združitve obvestiti najpozneje 5. septembra 2014. Na podlagi tega je menil, da je tožeča stranka, ker ga o tem ni obvestila, kršila člen 107(1)(b) finančne uredbe. Zato je odločil, da je treba še enkrat preučiti ponudbi konzorcijev IBI IUS in STEEL brez upoštevanja tožeče stranke kot njune članice. V takih okoliščinah je menil, da ponudbi navedenih konzorcijev ne izpolnjujeta več zahtev po tehničnih zmogljivostih, določenih v razpisni dokumentaciji.

31      Parlament je 13. februarja 2015 poslal še dopis konzorciju CGI-Intrasoft International, v katerem ga je obvestil, da je odločbo o uvrstitvi njegove ponudbe na drugo mesto za sklop št. 3 ter odločbo o oddaji navedenega sklopa konzorciju STEEL kot izbranemu ponudniku na prvem mestu v kaskadnem mehanizmu razglasil za nični in ju nadomestil z novo odločbo o uvrstitvi konzorcija CGI‑Intrasoft International na prvo mesto za ta sklop. Zadnjenavedeni konzorcij je 6. marca 2015 podpisal okvirno pogodbo kot izbrani ponudnik na prvem mestu v kaskadnem mehanizmu za ta sklop.

32      Splošno sodišče je s sklepom z dne 7. julija 2015, CGI Luxembourg in Intrasoft International/Parlament (T‑769/14, neobjavljen, EU:T:2015:540), odločilo, da se postopek v zadevi, v kateri je bil izrečen navedeni sklep, ustavi.

 Postopek in predlogi strank

33      Tožeča stranka je 13. aprila 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.

34      Parlament je 7. julija 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil odgovor na tožbo.

35      Intervenientki sta 21. septembra 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča v svojem imenu in v imenu konzorcija CGI-Intrasoft International vložili predlog za intervencijo v tem postopku v podporo predlogom Parlamenta.

36      Tožeča stranka je 30. septembra 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila repliko.

37      Parlament je 9. novembra 2015 dal svoje soglasje k predlogu za intervencijo intervenientk.

38      Tožeča stranka je 10. novembra 2015 predložila stališča glede predloga za intervencijo, v katerih je tej intervenciji nasprotovala. V teh stališčih je Splošno sodišče pozvala, naj od Parlamenta zahteva predložitev dopisov z dne 20. in 26. novembra 2014, navedenih v prilogi 4.D k predlogu za intervencijo, ki sta bila naslovljena na intervenientki, ter dopis Parlamenta z dne 25. novembra 2014, naveden v prilogi 4.C k predlogu za intervencijo.

39      Parlament je 2. decembra 2015 v sodnem tajništvu Sodišča vložil dupliko.

40      Intervenientkama je bila s sklepom z dne 7. marca 2016, Sopra Steria Group/Parlament (T‑182/15, neobjavljen, EU:T:2016:165), dovoljena intervencija v tej zadevi.

41      Intervenientki sta 21. aprila 2016 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili intervencijsko vlogo.

42      Predsednik Splošnega sodišča je s sklepom z dne 15. junija 2016 zaradi delne zamenjave sodnikov Splošnega sodišča obravnavano zadevo dodelil novemu sodniku poročevalcu.

43      Parlament je 17. junija 2016 Splošno sodišče obvestil, da se odpoveduje pravici do predložitve stališč o intervencijski vlogi.

44      Tožeča stranka je 24. junija 2016 predložila stališča o intervencijski vlogi.

45      Ker se je sestava senatov Splošnega sodišča spremenila, je bil sodnik poročevalec na podlagi člena 27(5) Poslovnika Splošnega sodišča razporejen v četrti senat, ki mu je bila zato dodeljena ta zadeva.

46      Splošno sodišče je v okviru ukrepov procesnega vodstva Parlamentu 26. julija 2017 postavilo pisna vprašanja, da bi ta nanje odgovoril na obravnavi. Ker sta bila dopisa z dne 20. in 26. novembra 2014 že vključena v spis kot prilogi 4.B in 4.C k predlogu za intervencijo, je Parlament še pozvalo, naj predloži dopis z dne 25. novembra 2014. Parlament se je odzval v določenem roku.

47      Stranke so na obravnavi 3. oktobra 2017 ustno podale navedbe in odgovorile na vprašanja Splošnega sodišča.

48      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani odločbi razglasi za nični;

–        razglasi, da so pogodbe, sklenjene z drugimi ponudniki zaradi izpodbijanih odločb, nične;

–        Parlamentu naloži plačilo stroškov, vključno s stroški tožeče stranke.

49      Parlament Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

50      Intervenientki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

–        tožbo zavrne;

–        odloči o stroških v skladu s Poslovnikom.

 Pravo

 Dopustnost drugega predloga tožeče stranke

51      Tožeča stranka z drugim tožbenim predlogom Splošnemu sodišču predlaga, naj razglasi, da so pogodbe, sklenjene z drugimi ponudniki na podlagi izpodbijanih odločb, nične.

52      Treba je ugotoviti, da tožeča stranka s predlogi Splošnemu sodišču, naj se izreče o posledicah razglasitve ničnosti izpodbijanih odločb, tako da pogodbe, sklenjene z drugimi ponudniki na podlagi teh odločb, razglasi za nične in neobstoječe, predlaga ugotovitev o učinkih te sodbe, ki bi pomenila tudi navodilo Parlamentu, kako naj to sodbo izvrši. Vendar Splošno sodišče v okviru nadzora zakonitosti na podlagi člena 263 PDEU ni pristojno za podajo pravnih ugotovitev (glej po analogiji sklep z dne 5. julija 2017, EEB/Komisija, T‑448/15, neobjavljen, EU:T:2017:503, točka 40). Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso Splošno sodišče v okviru nadzora zakonitosti, ki temelji na členu 263 PDEU, na institucije ne more nasloviti odredbe ali nadomestiti njihove presoje. Ta omejitev nadzora zakonitosti se uporablja v vseh vrstah pravnih sporov, o katerih lahko odloča Splošno sodišče (glej sodbo z dne 15. junija 2017, Bay/Parlament, T‑302/16, neobjavljena, EU:T:2017:390, točka 45 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sklepa z dne 12. novembra 1996, SDDDA/Komisija, T‑47/96, EU:T:1996:164, točka 45, in z dne 6. maja 2013, Ethniko kai Kapodistriako Panepistimio Athinon/ECDC, T‑577/11, neobjavljen, EU:T:2013:229, točka 12). V skladu s členom 264 PDEU ima Splošno sodišče namreč le možnost, da izpodbijani akt razglasi za ničen. V skladu s členom 266 PDEU mora zadevna institucija nato sprejeti potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Splošnega sodišča (glej v tem smislu sodbo z dne 12. marca 2008, Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑345/03, EU:T:2008:67, točka 46).

53      Drugi tožbeni predlog tožeče stranke je treba zato razglasiti za nedopusten.

 Vsebinska presoja

54      Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja en sam razlog, ki je razdeljen na dva dela. Prvi del se nanaša na kršitev meril za izključitev, določenih v členu 107(1)(a) in (b) finančne uredbe, in kršitev člena 158(3) delegirane uredbe, pa tudi na to, da naj bi Parlament kršil razpisno dokumentacijo. Drugi del se nanaša na kršitev načel preglednosti, sorazmernosti in enakega obravnavanja iz člena 102(1) finančne uredbe.

 Prvi del: kršitev meril za izključitev, določenih v členu 107(1)(a) in (b) finančne uredbe, kršitev člena 158(3) delegirane uredbe ter kršitev razpisne dokumentacije s strani Parlamenta

55      Tožeča stranka trdi, da sta bili izpodbijani odločbi sprejeti na podlagi napačne ugotovitve Parlamenta, da bi bilo treba za namene uporabe klavzule o nezdružljivosti iz razpisne dokumentacije šteti, da sta družba Steria Benelux in ona isti gospodarski subjekt ali da sta del istega gospodarskega subjekta, kar bi lahko privedlo do navzkrižja interesov med temi subjekti, zato naj bi v skladu s to ugotovitvijo konzorcija IBI IUS in STEEL, katerih del je bila tožeča stranka, kršila prepoved predložitve ponudb za nezdružljive sklope.

56      Tožeča stranka zlasti trdi, prvič, da niti ob začetku postopka javnega razpisa niti v času predložitve ponudb ni bilo morebitnega navzkrižja interesov.

57      Po navedbah tožeče stranke sta bili 22. maja 2014, torej v času predložitve ponudb, družba Steria Benelux kot članica konzorcija TEPting ter družba Sopra Group kot članica konzorcijev STEEL in IBI IUS ločena subjekta, ki ju ni povezovala nikakršna poslovna ali komercialna vez. Pri tem trdi, da takrat ni bilo nikakršne gotovosti glede izida procesa združitve, in opozarja, da je Komisija šele 14. julija 2014 odločila, da ne bo nasprotovala javni izmenjavi delnic, ki jo je začela družba Sopra Group v zvezi z delnicami družbe Groupe Steria.

58      Kar zadeva obdobje po 22. maju 2014, tožeča stranka trdi, da je Parlament napačno razlagal merila za samodejno izključitev, določena v členu 107(1)(a) in (b) finančne uredbe, členu 158(3) delegirane uredbe in razpisni dokumentaciji, ker je prepoved v zvezi s predložitvijo ponudb za nezdružljive sklope uporabil v celotnem postopku javnega razpisa.

59      Tožeča stranka trdi, da vsekakor ni bilo morebitnega navzkrižja interesov v ocenjevalni fazi postopka javnega razpisa in po vročitvi odločb o oddaji naročila z dne 18. septembra 2014 za sklop št. 3 oziroma z dne 30. oktobra 2014 za sklopa št. 2 in 4. Faze združitve, ki naj v času sprejetja odločbe o oddaji naročila sploh še ne bi bile dokončane, naj nikakor ne bi mogle vplivati na predložitev ponudb, njihovo uvrstitev ali odločbo o oddaji naročila, zato naj ne bi mogle nikakor povzročiti navzkrižja interesov. Med družbama naj ne bi bila izmenjana nobena informacija, saj naj bi ostali neposredni konkurentki vse do dokončanja prevzema, kar naj bi dokazovala interna navodila v zvezi s tem, ki sta jih družbi Sopra Group in Groupe Steria 23. aprila 2014 poslali vsaka svojim zaposlenim.

60      Tožeča stranka poleg tega trdi, da je treba upoštevati umik ponudbe konzorcija TEPting za sklop št. 4, ki je bil predlagan 15. decembra 2014 in ga je Parlament sprejel 13. februarja 2015. Po njenem mnenju ta umik jasno kaže, da konzorcija, katerih del sta bili tožeča stranka in družba Steria Benelux, nista nikakor nameravala ogroziti konkurence ali kršiti razpisne dokumentacije, hkrati pa naj bi bila zato še podkrepljena njena trditev o neobstoju navzkrižja interesov, pri čemer opozarja, da hipotetično navzkrižje interesov ne bi moglo nikoli postati dejansko navzkrižje interesov, saj je bilo jasno, da konzorcij TEPting navedenega sklopa ne bo izvajal.

61      Tožeča stranka meni, da je treba za datum združitve šteti 1. januar 2015, saj pred tem datumom ni bilo nobenega zagotovila za njen uspeh.

62      Tožeča stranka meni, da na neobstoj vsakršnega navzkrižja interesov kaže tudi to, da je Parlament 27. januarja 2015 začel postopek s pogajanji PE/ITEC-NPE-15.8. Predmet tega postopka naj bi se očitno ujemal s storitvami, na katere se je nanašal sklop št. 3. V okviru navedenega postopka naj ne bi bila določena nikakršna klavzula o nezdružljivosti. Poleg tega naj bi Parlament k sodelovanju v zadevnem postopku povabil ponudnike, ki so bili že zadolženi za izvajanje storitev, povezanih s sklopi v zvezi z drugim javnim razpisom, to je javnim razpisom PE/ITEC-ITS08, v zvezi s katerim je bilo naročilo že oddano. Vendar naj bi bilo izvajanje navedenih storitev po logiki izpodbijanih odločb nezdružljivo z izvajanjem naročila v postopku s pogajanji.

63      Tožeča stranka Parlamentu očita, da je brez opredelitve pojma „gospodarski subjekt“ ali dokaza o tem, da je bilo vzpostavljeno skupno upravljanje, ugotovil, da je tožeča stranka 6. avgusta 2014, najpozneje pa 5. septembra 2014, tvorila skupen gospodarski subjekt z družbo Steria Benelux.

64      V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da pojma „podjetje“ ni mogoče razlagati tako, kot se uporablja v konkurenčnem pravu, saj ima ta pojem v konkurenčnem pravu drugačne cilje kot v pravu javnih naročil.

65      Po mnenju tožeče stranke se Parlament ni mogel sklicevati na izpodbojno domnevo iz konkurenčnega prava, v skladu s katero matična družba izvaja odločilni vpliv na svojo odvisno družbo, saj ni dokazal, da je to domnevo v obravnavani zadevi mogoče uporabiti. Tako naj ne bi izpolnil obveznosti, da s preiskavo ugotovi, ali matična družba izvaja tak vpliv na svojo odvisno družbo.

66      Vsekakor naj ne bi obstajala ena sama gospodarska enota, družba Steria Benelux pa naj bi ravnala neodvisno, ne da bi obstajala enotnost ravnanja. Poleg tega naj skupno vodenje ne bi bilo dokazano. V zvezi s tem naj navzočnost iste osebe v upravnih odborih družb Steria Benelux in Sopra Steria Group ne bi dokazovala, da se samodejno izvaja odločilen vpliv ali kakršen koli vpliv oziroma da je mogoče tak vpliv predpostaviti. Zato naj bi bilo treba tožečo stranko in družbo Steria Benelux šteti za ločena pravna in gospodarska subjekta.

67      Drugič, tožeča stranka trdi, da ni obstajalo nikakršno morebitno navzkrižje interesov in da je bil Parlament o procesu združitve vsekakor ustrezno obveščen. V zvezi s tem pojasnjuje, da je bil na podlagi povabila k oddaji ponudb za postopek javnega razpisa prepovedan kakršen koli stik s Parlamentom med postopkom, razen v izjemnih primerih in v nekaterih naštetih okoliščinah. Vendar po njenem mnenju seznam teh okoliščin ni vključeval uradnega obvestila o nameri o združitvi ali skorajšnji združitvi. Poleg tega trdi, da se je šele oktobra in novembra 2014 seznanila s tem, da je družba Steria Benelux sodelovala v postopku v zvezi s sklopom št. 4. Konzorcija IBI IUS in STEEL naj bi z dopisoma z dne 21. novembra 2014 Parlament – po tem, ko je ta 19. novembra 2014 z njima navezal stik glede prekinitve postopka javnega razpisa – ustrezno obvestila o skorajšnji združitvi. Nazadnje, po njenih navedbah je bila prva zamisel o združitvi sporočena v sporočilu za javnost z dne 8. aprila 2014. Torej bi moral biti Parlament, ki je dolžan podrobno oceniti ponudbe ponudnikov, seznanjen s procesom zbliževanja družb Sopra Group in Groupe Steria.

68      Parlament in intervenientki trditve tožeče stranke izpodbijajo.

–       Uvodne ugotovitve

69      Kot je bilo navedeno v točkah od 28 do 30 zgoraj, sta v obravnavani zadevi izpodbijani odločbi utemeljeni z dvema različnima razlogoma.

70      Kot je bilo v zvezi s tem navedeno v točki 29 zgoraj, je Parlament v okviru prvega razloga iz obrazložitve izpodbijanih odločb menil, da so konzorcija IBI IUS in STEEL, katerih del je bila tožeča stranka, in konzorcij TEPting, katerega del je bila družba Steria Benelux, predložili ponudbe za nezdružljive sklope, s čimer so kršili člen 158(3), prvi pododstavek, delegirane uredbe in člen I.3 razpisne dokumentacije. Kot je razvidno iz besedila zadnjenavedene določbe, kršitev te določbe povzroči zavrnitev ponudb, ne da bi bilo treba hkrati dokazati še kakršno koli drugo kršitev. Torej ta prvi razlog, če se izkaže za utemeljenega, zadostuje za zavrnitev ponudb konzorcijev IBI IUS in STEEL, katerih del je bila tožeča stranka, za sklopa št. 2 in 3.

71      Kar zadeva drugi razlog iz obrazložitve izpodbijanih odločb, kot je bil predstavljen v točki 30 zgoraj in ki se nanaša na nepredložitev zahtevanih informacij v skladu s členom 107(1)(b) finančne uredbe, je treba ugotoviti, da je iz besedila navedene določbe razvidno, da ta razlog kot tak privede do izključitve ponudnika, ki je kršil pravila, iz oddaje naročila, ne da bi bilo treba dokazati še druge nepravilnosti. Kot je bilo navedeno v točki 30 zgoraj, je v obravnavani zadevi Parlament menil, da je treba tožečo stranko zaradi kršitve te določbe finančne uredbe izključiti iz oddaje naročila ter je ne več upoštevati pri oceni ponudb konzorcijev IBI IUS in STEEL, zaradi česar ti ponudbi nista več izpolnjevali zahtev po tehničnih zmogljivostih, določenih v razpisni dokumentaciji, in ju je bilo zato treba zavrniti.

72      Torej je mogoče z vsakim od obeh razlogov, ki ju je navedel Parlament v izpodbijanih odločbah, samostojno utemeljiti zavrnitev ponudb konzorcijev IBI IUS in STEEL, katerih del je bila tožeča stranka, za sklopa št. 2 in 3.

73      Ker tožeča stranka ne izpodbija ugotovitev Parlamenta v okviru drugega razloga, kar zadeva merilo tehničnih zmogljivosti, za zavrnitev prvega dela edinega tožbenega razloga zadostuje ugotovitev, da Parlament ni napačno uporabil člena 158(3), prvi pododstavek, delegirane uredbe ali, alternativno, člena 107(1)(b) finančne uredbe.

74      V zvezi s tem Splošno sodišče meni, da je primerno najprej preučiti drugi razlog, na katerem temeljita izpodbijani odločbi, to je kršitev člena 107(1)(b) finančne uredbe.

75      Treba je opozoriti, da Parlament v okviru drugega razloga iz obrazložitve izpodbijanih odločb ne trdi, da je obstajal dejanski položaj navzkrižja interesov ali da je bil kršen člen 107(1)(a) finančne uredbe. Kot je razvidno iz točk od 31 do 34 navedenih odločb, tožeči stranki zgolj očita, da ga ni obvestila o položaju, ki bi lahko privedel do navzkrižja interesov, s čimer naj bi kršila člen 107(1)(b).

76      V tem okviru je treba opozoriti, da v skladu s členom 107(1)(b) finančne uredbe naročila ni mogoče oddati kandidatom ali ponudnikom, ki v postopku oddaje tega naročila niso predložili informacij, ki jih je zahteval javni naročnik.

77      Torej je treba za presojo zakonitosti drugega razloga iz obrazložitve izpodbijanih odločb na prvem mestu opredeliti, ali so v obravnavani zadevi obstajali elementi, zaradi katerih bi lahko nastal položaj, ki bi lahko privedel do navzkrižja interesov, tudi z vidika prepovedi iz razpisne dokumentacije, v skladu s katero ni bila dovoljena predložitev ponudb za nezdružljive sklope. Če bo odgovor pritrdilen, bo treba na drugem mestu še preučiti, ali bi morala tožeča stranka Parlamentu predložiti informacije v skladu s členom 107(1)(b) finančne uredbe in – če bi to morala storiti – kdaj je zanjo nastala ta obveznost.

–       Obstoj elementov, zaradi katerih bi lahko nastal položaj, ki bi lahko privedel do navzkrižja interesov

78      Iz sodne prakse je razvidno, da je namen člena 107 finančne uredbe, s katerim se želijo preprečiti navzkrižja interesov, v širokem pomenu zagotoviti neodvisnost ponudnikov v odnosu do drugih morebitnih udeležencev, pa naj bo to s strukturnega ali funkcionalnega vidika (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 14. februarja 2006, TEA-CEGOS in drugi/Komisija, T‑376/05 in T‑383/05, EU:T:2006:47, točke 53, 58 in 59).

79      Poleg tega je treba šteti, da je namen prepovedi istemu gospodarskemu subjektu, da neposredno ali posredno predloži ponudbe za nezdružljive sklope, preprečiti izkrivljanje konkurence in udejanjenje pojma položaja navzkrižja interesov v smislu člena 107 finančne uredbe (glej v tem smislu sklep z dne 20. aprila 2007, TEA-CEGOS in STG/Komisija, C‑189/06 P, neobjavljen, EU:C:2007:242, točka 28).

80      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da lahko v skladu z obrazcem št. 4(g), priloženim razpisni dokumentaciji, navzkrižje interesov izhaja iz gospodarskih ali drugih upoštevnih vezi oziroma skupnih interesov. Poleg tega je moral v skladu z oddelkom o dokaznih sredstvih v zvezi z merili za izključitev iz člena I.13.1 razpisne dokumentacije vsak ponudnik navedeni obrazec podpisati in ga predložiti.

81      Treba je opozoriti, da v okviru javnega razpisa naloge, ki jih izvaja izbrani ponudnik za sklop št. 4, zajemajo oceno storitev, zagotovljenih za izvajanje sklopov št. 2 in 3. Prepoved predložitve ponudb za nezdružljive sklope – to je na eni strani za sklopa št. 2 in 3 ter na drugi strani za sklop št. 4 – ki izhaja iz člena I.3 razpisne dokumentacije v povezavi s prilogo II k tej razpisni dokumentaciji, je treba obravnavati v tem okviru.

82      Poleg tega je treba opozoriti, da je imela tožeča stranka 5. septembra 2014 v lasti 90,52 % kapitala in 89,41 % glasovalnih pravic družbe Groupe Steria ter da je bila takrat družba Steria Benelux odvisna družba v 99,99‑odstotni lasti družbe Steria, ta pa je bila v 100‑odstotni lasti družbe Groupe Steria.

83      Če bi torej morala družba Steria Benelux v okviru izvajanja storitev iz sklopa št. 4 kot članica konzorcija TEPting oceniti storitve, ki jih je tožeča stranka zagotovila pri izvajanju sklopov št. 2 in 3, bi to lahko spodkopalo dobro izvajanje teh sklopov, saj bi lahko imela interes za pristransko oceno storitev tožeče stranke zaradi njunih strukturnih vezi in skupnih interesov.

84      Poleg tega je mogoče obstoj upoštevnih vezi med tožečo stranko in njeno matično družbo Steria Benelux ali njunih skupnih interesov podkrepiti še z drugimi elementi v smislu obrazca št. 4(g), priloženega razpisni dokumentaciji.

85      Prvič, kot navaja Parlament, sta bili sporočili za javnost z dne 8. aprila in 6. avgusta 2014 objavljeni pod obema imenoma, to je Sopra Group in Groupe Steria, v njiju pa sta bila navedena tudi dva različna kontakta, medtem ko je bil v sporočilu za javnost z dne 5. septembra 2014 naveden en sam kontakt, sporočilo za javnost z dne 3. decembra 2014 pa je bilo objavljeno le pod imenom Sopra Steria z enim samim kontaktom.

86      Drugič, družba Sopra Group se je 5. septembra 2014 preimenovala v Sopra Steria Group, in sicer v skladu z zavezami, sprejetimi na generalni skupščini tožeče stranke, ki je potekala 27. junija 2014, kar je bilo del procesa zbliževanja in ustvarjanja skupnih interesov med obema gospodarskima subjektoma.

87      Tretjič, 5. septembra 2014 je v skladu z zavezami, sprejetimi na generalni skupščini tožeče stranke, začel teči mandat upraviteljice družbe Sopra Steria Group, podeljen predsednici in generalni direktorici družbe Steria Benelux, kar je indic, ki kaže na stalne vezi med tožečo stranko in družbo Steria Benelux ali na njune skupne interese.

88      Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je obstajalo dovolj elementov, zaradi katerih bi lahko nastal položaj, ki bi lahko privedel do navzkrižja interesov, v smislu obrazca št. 4(g), priloženega razpisni dokumentaciji, in sodne prakse, navedene v točki 78 zgoraj, zato je moral Parlament te elemente upoštevati v fazi postopka oddaje naročila, čeprav se navedeno tveganje navsezadnje ni udejanjilo zaradi umika konzorcija TEPting iz sklopa št. 4 (glej v tem smislu sodbo z dne 18. aprila 2007, Deloitte Business Advisory/Komisija, T‑195/05, EU:T:2007:107, točki 67 in 75).

89      Te ugotovitve ni mogoče izpodbijati s trditvijo tožeče stranke, da se prepoved predložitve ponudb za nezdružljive sklope uporablja zgolj in samo v trenutku predložitve ponudb.

90      V zvezi s tem je treba opozoriti – kot je navedel Parlament – da je bil namen prepovedi, navedene v točki 89 zgoraj, katere utemeljitev se navezuje tudi na cilj preprečitve položajev navzkrižja interesov, preprečiti, da bi ponudnik v nasprotju z navedeno prepovedjo postal pogodbenik ali član izbranih konzorcijev hkrati za sklop št. 2 ali 3 na eni strani ter za sklop št. 4 na drugi strani.

91      V tem okviru je treba ugotoviti, da bi z omejitvijo področja uporabe prepovedi iz točke 89 zgoraj zgolj in samo na trenutek predložitve ponudb tej prepovedi odvzeli polni učinek, saj bi se bilo mogoče temu cilju izogniti in spodkopati dobro izvajanje naročila (glej v tem smislu sodbi z dne 28. novembra 2002, Scan Office Design/Komisija, T‑40/01, EU:T:2002:288, točka 87, in z dne 26. septembra 2014, B&S Europe/Komisija, T‑222/13, neobjavljena, EU:T:2014:837, točka 85). Polni učinek te prepovedi je namreč zagotovljen le, če se navedena prepoved uporablja skozi celoten postopek in se z njo zajamejo vsi dogodki – tudi tisti, ki se zgodijo po predložitvi ponudb – ki bi lahko privedli do tega, da bi bili gospodarskemu subjektu v izvajanje oddani nezdružljivi sklopi.

92      Zato je treba ugotoviti, da se prepoved iz točke 89 zgoraj uporablja v celotnem postopku oddaje naročil.

93      Torej ni pomembno, da so bili strukturne vezi med tožečo stranko in družbo Steria Benelux ali njuni skupni interesi izoblikovani po datumu predložitve ponudb. Enako velja tudi za dejstvo, da je bila združitev družb Sopra Group in Groupe Steria dokončana šele 1. januarja 2015, saj je bilo dokazano, da so upoštevne vezi, zaradi katerih bi lahko nastal položaj, ki bi lahko privedel do navzkrižja interesov, obstajale že prej.

94      Treba je še pripomniti, da tožeča stranka ni dokazala, da so se interna navodila, ki sta jih 23. aprila 2014 poslali družbi Sopra Group in Groupe Steria vsaka svojim zaposlenim, še vedno uporabljala po pridobitvi 90,52 % deležev zadnjenavedene 5. septembra 2014.

95      Ob upoštevanju navedenega je treba torej ugotoviti, da Parlament ni storil napake, ker je menil, da so od 5. septembra 2014 obstajali elementi, zaradi katerih bi lahko nastal položaj, ki bi lahko privedel do navzkrižja interesov.

96      Torej je treba še preveriti, ali bi morala tožeča stranka Parlamentu predložiti informacije v skladu s členom 107(1)(b) finančne uredbe in – če bi to morala storiti – kdaj je zanjo nastala ta obveznost.

–       Obveznost predložitve informacij, ki jih zahteva javni naročnik

97      Kot je bilo že navedeno v točki 76 zgoraj, v skladu s členom 107(1)(b) finančne uredbe naročila ni mogoče oddati kandidatom ali ponudnikom, ki v postopku oddaje tega naročila niso predložili informacij, ki jih je zahteval javni naročnik.

98      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da so se v skladu z obrazcem št. 4(h) ponudniki zavezali, da bodo naročnika nemudoma obvestili o kakršnem koli položaju navzkrižja interesov ali položaju, ki bi lahko privedel do takega navzkrižja. Kot je bilo navedeno v točki 80 zgoraj, so morali ponudniki navedeni obrazec podpisati in predložiti.

99      Iz tega je razvidno, da se zadevna obveznost predložitve informacij, naložena ponudnikom v okviru javnega razpisa, nanaša zlasti na tveganja, da bi se kateri od njihovih članov znašel v položaju, ki bi lahko privedel do navzkrižja interesov.

100    Torej je treba ob upoštevanju ugotovitve iz točke 95 zgoraj skleniti, da je treba v obravnavani zadevi informacije o postopku zbliževanja tožeče stranke in družbe Groupe Steria, katere odvisna družba je bila družba Sopra Benelux, obravnavati, kot da spadajo med „informacije, ki so glede na zahteve naročnika pogoj za sodelovanje v postopku za oddajo naročila“, v smislu člena 107(1)(b) finančne uredbe.

101    Ob upoštevanju navedenega je treba ugotoviti, da bi morala tožeča stranka v skladu s členom 107(1)(b) finančne uredbe – in kot je to razvidno tudi iz obrazca št. 4(h), priloženega razpisni dokumentaciji – neposredno ali prek konzorcijev, katerih del je bila, izkazati potrebno skrbnost in na svojo pobudo nemudoma obvestiti Parlament o tem, da je družba Sopra Group 5. septembra 2014 pridobila deleže v družbi Groupe Steria, katere odvisna družba je bila družba Steria Benelux, s čimer bi mu omogočila dostop do vseh elementov, potrebnih za oceno položaja tožeče stranke, in po potrebi sprejetje ustreznih ukrepov. Vendar sta konzorcija IBI IUS in STEEL, katerih del je bila tožeča stranka, o procesu prevzema družbe Groupe Steria s strani družbe Sopra Group Parlament prvič obvestila šele 21. novembra 2014, potem ko je ta 19. novembra 2014 napovedal prekinitev postopka oddaje naročila. Zamude, s katero so bili ti elementi predloženi Parlamentu in ki je brez kakršne koli ustrezne utemeljitve, ni mogoče dopustiti kljub trditvam, ki jih je tožeča stranka navedla pred Splošnim sodiščem.

102    Prvič, te ugotovitve ni mogoče izpodbijati s predlogom konzorcija TEPting z dne 15. decembra 2014, da umakne svojo ponudbo za sklop št. 4, saj bi morala tožeča stranka zahtevane informacije naročniku predložiti najpozneje 5. septembra 2014, torej v trenutku, ko je imela v lasti 90,52 % kapitala in 89,41 % glasovalnih pravic družbe Groupe Steria. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da mora naročnik, kar zadeva elemente v zvezi s članom konzorcija, zaradi katerih bi lahko nastal položaj, ki bi lahko privedel do navzkrižja interesov, kadar taki elementi niso bili predloženi, čeprav jih je naročnik zahteval, takega člana izključiti iz oddaje naročila, takoj ko ugotovi, da navedene informacije niso bile predložene (glej v tem smislu sodbo z dne 26. septembra 2014, Flying Holding in drugi/Komisija, T‑91/12 in T‑280/12, EU:T:2014:832, točka 75).

103    Drugič, kar zadeva prepoved navezave stika s Parlamentom med postopkom, vključeno v povabilo k predložitvi ponudb za postopek javnega razpisa, sicer drži, da je bila navezava stika med ponudniki in Parlamentom – razen v izjemnih primerih, naštetih v navedenem povabilu – prepovedana. Vendar je treba to prepoved razlagati razumno. Njen glavni namen je bil preprečiti izvajanje kakršnega koli vpliva pri oceni ponudb in spremembo ponudb. Ta ugotovitev izhaja iz dejstva, da je bil prepovedan kakršen koli stik po odpiranju ponudb na pobudo ponudnikov, medtem ko to ni veljalo za stike na pobudo Parlamenta.

104    Vendar informacije, kakršne so tiste iz obravnavane zadeve – to je dejstvo, da je tožeča stranka pridobila deleže družbe članice konzorcija, ki je predložil ponudbo za sklop, nezdružljiv z drugimi sklopi, za katere sta konzorcija, katerih del je bila, prav tako predložila ponudbi – povsem očitno spadajo med izjemne okoliščine, za katere se ni uporabljala prepoved navezave stika s Parlamentom med postopkom, in to še toliko bolj, ker se navedene okoliščine nanašajo na izpolnitev glavnih pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. Kot je bilo navedeno v točki 98 zgoraj, je bilo v obrazcu št. 4, priloženem razpisni dokumentaciji, jasno določeno, da morajo ponudniki nemudoma prijaviti vsak položaj, zaradi katerega bi lahko nastalo navzkrižje interesov.

105    Torej navezava stika s Parlamentom zaradi predložitve informacij o obstoju elementov, zaradi katerih bi lahko nastal položaj, ki bi lahko privedel do tveganja za navzkrižje interesov v zvezi s članom več konzorcijev, ne bi mogla imeti za cilj spremembe ponudb navedenih konzorcijev v njuno korist niti izvajanja vpliva na Parlament v okviru konkretne ocene ponudb. Nasprotno, te informacije bi Parlamentu omogočile prav to, da bi ob polnem poznavanju dejstev ocenil, ali ponudbe izpolnjujejo zahteve iz razpisne dokumentacije. Torej tožeča stranka ne more upravičeno trditi, da s Parlamentom ni mogla navezati stika zaradi prepovedi navezave stika med postopkom.

106    Tretjič, kar zadeva trditev tožeče stranke, da sta konzorcija IBI IUS in STEEL, katerih del je bila, Parlament o položaju obvestila v želenem roku, je treba ugotoviti, da je bil ta šele v odgovor na dopisa z dne 19. novembra 2014 glede prekinitve postopka oddaje naročila obveščen o procesu zbliževanja družb Sopra Group in Groupe Steria, in sicer z dopisi konzorcijev IBI IUS in STEEL ter družbe Steria Benelux z dne 21. novembra 2014. Poleg tega je bilo v dopisih z dne 21. novembra 2014 pojasnjeno, da je bila ta informacija predložena zgolj zato, ker so bili konzorcija IBI IUS in STEEL ter družba Steria Benelux neformalno obveščeni, da bi bilo lahko to zbliževanje razlog za odločitev o prekinitvi postopka.

107    V takih okoliščinah tožeča stranka ne more uspeti s trditvijo, da sta konzorcija, katerih del je bila, ravnala v želenem roku in na svojo pobudo, da bi tako odpravila opustitev predložitve obveznih informacij Parlamentu v času, ko bi to morala storiti.

108    Četrtič, tožeča stranka trdi, da se je šele oktobra in novembra 2014 seznanila s tem, da je družba Steria Benelux sodelovala v postopku v zvezi s sklopom št. 4. V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da tožeča stranka opustitve predložitve informacij, ki jih je zahteval naročnik, ne more utemeljiti s svojo nezadostno skrbnostjo. Opustitev predložitve takšnih informacij zajema tako zavestne opustitve kot tudi tiste iz malomarnosti (glej po analogiji sodbo z dne 26. septembra 2014, Flying Holding in drugi/Komisija, T‑91/12 in T‑280/12, EU:T:2014:832, točka 75).

109    Petič, kar zadeva sporočilo za javnost z dne 8. aprila 2014, v katerem je bila napovedana morebitna združitev družb Sopra Group in Groupe Steria, ter trditev, da Parlament ni izpolnil obveznosti podrobne ocene ponudb ponudnikov, je iz obrazca št. 4(h), priloženega razpisni dokumentaciji, in besedila člena 107(1)(b) finančne uredbe jasno razvidno, da bi morala tožeča stranka Parlament obvestiti o zbliževanju družb Sopra Group in Groupe Steria. Vendar navedeno sporočilo za javnost ni bilo namenjeno Parlamentu niti mu ga tožeča stranka ali navedena konzorcija, katerih del je bila, niso predložili. Kot je poleg tega razvidno iz točke 106 zgoraj, sta ta konzorcija Parlament o navedenem zbliževanju obvestila šele 21. novembra 2014 v odgovor na dopisa Parlamenta z dne 19. novembra 2014.

110    Ta očitek tožeče stranke je treba zato zavrniti.

111    Šestič, tožeča stranka trdi, da na dejstvo, da neobstoja tveganja navzkrižja interesov ni bilo treba prijaviti naročniku, kaže tudi to, da je Parlament začel postopek s pogajanji PE/ITEC-NPE-15.8. V zvezi tem je treba ugotoviti, da je bil predmet tega postopka delno podoben tistemu iz javnega razpisa v zvezi s storitvami iz sklopa št. 3. Po navedbah tožeče stranke navedeni postopek s pogajanji ni določal nobene klavzule o nezdružljivosti.

112    V tem okviru iz sodne prakse izhaja, da čeprav lahko naročnik postopek s pogajanji začne le v posebnih okoliščinah, kot so nepravilne ali nesprejemljive ponudbe, predložene v odprtem in predhodno končanem postopku, kot je določeno v členu 135(1)(a) delegirane uredbe, je to vseeno avtonomen postopek, ločen od vseh drugih postopkov oddaje naročila (glej v tem smislu sodbo z dne 29. oktobra 2015, Direct Way in DW Worldwide/Parlament, T‑126/13, EU:T:2015:819, točka 67 in navedena sodna praksa). Tako v skladu z zgoraj navedeno sodno prakso javni razpis in postopek s pogajanji PE/ITEC-NPE-15.8 nista povezana. Iz tega sledi, da pogoji, določeni v okviru navedenega postopka, ne morejo vplivati na obravnavani javni razpis. Torej se tožeča stranka ne more veljavno sklicevati na ta postopek kot dokaz za to, da v obravnavani zadevi ni obstajalo tveganje navzkrižja interesov in da o njem ni bilo treba obvestiti naročnika.

113    To pomeni, da je Parlament upravičeno izključil tožečo stranko iz oddaje naročila ter zato zavrnil ponudbi konzorcijev IBI IUS in STEEL zaradi neizpolnitve obveznosti v skladu s členom 107(1)(b) finančne uredbe, to je obveznosti predložitve informacij o elementih, zaradi katerih bi lahko nastal položaj, ki bi lahko privedel do navzkrižja interesov, kar zadeva tožečo stranko.

114    Torej je treba prvi del edinega tožbenega razloga zavrniti, ne da bi bilo treba preučiti prvi razlog iz obrazložitve izpodbijanih odločb.

 Drugi del: kršitev načel preglednosti, sorazmernosti in enakega obravnavanja iz člena 102(1) finančne uredbe

115    Tožeča stranka meni, da je Parlament kršil člen 102(1) finančne uredbe, kar naj bi bilo razvidno iz nekaterih ugotovitev.

116    Prvič, po mnenju tožeče stranke bi bila v obravnavani zadevi še toliko bolj potrebna podrobna obrazložitev in natančna preiskava, saj niti v razpisni dokumentaciji niti v finančni uredbi ni bila določena samodejna izključitev v primeru obstoja morebitnega navzkrižja interesov. Poleg tega naj bi moral Parlament v skladu s členom 142 delegirane uredbe položaj presoditi ob upoštevanju načela sorazmernosti.

117    Drugič, tožeča stranka trdi, da sta konzorcija IBI IUS in STEEL kot prilogi k dopisoma, ki jima ju je poslal Parlament 18. septembra 2014 oziroma 30. oktobra 2014, prejela dva izvoda pogodb, ki naj bi ju podpisala in poslala nazaj. Po njenem mnenju sta to storila v prepričanju, da je Parlament natančno preučil ponudbe. Zato meni, da je Parlament kršil načelo sorazmernosti in dobre vere.

118    Tožeča stranka k temu dodaja, da bi moral Parlament v skladu s členom I.13 razpisne dokumentacije in členom 107(2) finančne uredbe oceniti, ali je treba nekatere ponudnike izključiti. Zato naj bi s tem, da je naročili oddal konzorcijema IBI IUS in STEEL, potrdil neobstoj vsakršnega navzkrižja interesov, saj mu je bila naložena obveznost, da natančno preuči položaj. Tako naj bi Parlament kršil načelo sorazmernosti, ker naj bi sprva potrdil neobstoj vsakršnega razloga za izključitev.

119    Tretjič, tožeča stranka poudarja, da je konzorcij TEPting 15. decembra 2014 predlagal umik svoje ponudbe za sklop št. 4 in da mu je Parlament z dopisom z dne 9. februarja 2015 predlagal, naj poda soglasje za podaljšanje veljavnosti te ponudbe do 18. februarja 2015. Vendar naj bi Parlament 13. februarja 2015 navedeni umik sprejel.

120    Tako naj bi Parlament umik ponudbe konzorcija TEPting sprejel po preteku predolgega roka, poleg tega pa naj bi tudi izpodbijani odločbi sprejel po preteku predolgega roka po vročitvi odločb o prekinitvi postopka z dne 19. novembra 2014. Torej naj bi kršil načelo sorazmernosti.

121    Dalje, če bi bila kršena razpisna dokumentacija, bi moral Parlament podobno kot v primeru odločb v zvezi s sklopoma št. 2 in 3 sprejeti odločbo o izključitvi konzorcija TEPting za sklop št. 4, namesto da je sprejel njegov predlog za umik ponudbe, ki jo je ta predložil za zadnjenavedeni sklop. Po mnenju tožeče stranke so navedene odločbe nedosledne, zato naj bi bilo kršeno načelo preglednosti.

122    Četrtič, tožeča stranka trdi, da je Parlament s tem, da je začel postopek s pogajanji PE/ITEC-NPE-15.8, dejavno sodeloval pri izoblikovanju morebitnega navzkrižja interesov, medtem ko je po drugi strani sočasno zaradi podobnega navzkrižja interesov iz oddaje naročila izključil konzorcija IBI IUS in STEEL, kar naj bi pomenilo očitno kršitev člena 102(1) finančne uredbe.

123    Parlament in intervenientki trditve tožeče stranke izpodbijajo.

124    V obravnavani zadevi je treba opozoriti, da se morajo v skladu s členom 102(1) finančne uredbe pri vseh javnih naročilih, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, upoštevati načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije ter da morajo biti v skladu z načelom preglednosti, katerega bistveni cilj je preprečiti tveganje favoriziranja in arbitrarnosti pri ravnanju naročnika, vse določbe in pogoji postopka oddaje javnega naročila v obvestilu ali v razpisni dokumentaciji jasno, natančno in nedvoumno določeni (glej sodbo z dne 26. septembra 2014, Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑498/11, neobjavljena, EU:T:2014:831, točka 119 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 22. septembra 2011, Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑86/09, neobjavljena, EU:T:2011:515, točka 63)

125    Poleg tega je treba ugotoviti, prvič, da tožeča stranka v okviru tega dela edinega tožbenega razloga navaja nekaj trditev, ki jih je navedla že v podporo njegovemu prvemu delu, zlasti trditve v zvezi z neobstojem morebitnega navzkrižja interesov, obveznostjo Parlamenta, da podrobno oceni ponudbe in ponudnike, ter neobstojem vsakršnega navzkrižja interesov zaradi dejstva, da je Parlament začel postopek s pogajanji PE/ITEC-NPE-15.8, torej trditve, ki so bile že zavrnjene kot neutemeljene v točkah 95, 109 in 112 zgoraj. Te trditve je treba zavrniti iz istih razlogov.

126    Drugič, kar zadeva samodejno izključitev tožeče stranke iz oddaje naročila zaradi nepredložitve informacij, ki jih je zahteval naročnik, je treba ugotoviti – kot je bilo navedeno že v točki 102 zgoraj – da Parlament ni imel druge možnosti, kot da uporabi člen 107(1)(b) finančne uredbe in člana konzorcija, ki je kršil pravila, izključi iz oddaje naročila, takoj ko je ugotovil nepredložitev navedenih informacij (glej v tem smislu sodbo z dne 26. septembra 2014, Flying Holding in drugi/Komisija, T‑91/12 in T‑280/12, EU:T:2014:832, točka 75). Če Parlament tega ukrepa ne bi uporabil, bi mu bilo mogoče razumno očitati favoriziranje konzorcijev, katerih del je bila tožeča stranka.

127    Tretjič, tožeča stranka ne more uspeti s trditvijo, da je Parlament z oddajo sklopa št. 2 konzorciju IBI IUS in sklopa št. 3 konzorciju STEEL potrdil, da ni bila storjena nikakršna kršitev. Parlament je namreč ravnal na podlagi nepopolnih informacij, ki so mu bile predložene, svojo odločitev pa je ponovno pregledal šele na podlagi naknadnih dodatnih informacij, ki bi mu jih – kot je bilo navedeno v točki 101 zgoraj – tožeča stranka morala predložiti.

128    Četrtič, kar zadeva neobstoj odločbe o izključitvi konzorcija TEPting ter zatrjevano kršitev načel sorazmernosti in preglednosti, zadostuje ugotovitev, da je ta konzorcij predlagal umik svoje ponudbe za sklop št. 4 in da je Parlament ta predlog sprejel. Te trditve zato ni mogoče sprejeti.

129    Petič, Parlament je v dopisih z dne 19. novembra 2014 izrecno navedel, da je bil postopek v okviru javnega razpisa prekinjen zaradi pridobitve potrebnih informacij. Zato tožeča stranka ne more trditi, da je imela vtis, da bi se moral postopek normalno nadaljevati.

130    Šestič, Parlamentu ni mogoče očitati, da je dopustil, da je pred sprejetjem izpodbijanih odločb preteklo preveč časa. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je upoštevne informacije od intervenientk prejel 12. novembra 2014, postopek pa je prekinil sedem dni zatem. V manj kot treh mesecih od prekinitve postopka je izpeljal preiskavo, v katero je bilo zajetih kar nekaj gospodarskih subjektov, in sprejel navedeni odločbi. Poleg tega je bila v obravnavani zadevi naloga Parlamenta otežena, ker tožeča stranka ali konzorcija IBI IUS in STEEL, katerih del je bila, niso pravočasno predložili potrebnih informacij. Zato je treba trditev tožeče stranke zavrniti.

131    Na podlagi navedenega je treba zavrniti drugi del edinega tožbenega razloga in zato tožbo v celoti.

 Stroški

132    V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, nosi svoje stroške in se ji v skladu s predlogom Parlamenta naloži plačilo stroškov Parlamenta.

133    Poleg tega lahko Splošno sodišče v skladu s členom 138(3) Poslovnika intervenientu, ki ni eden izmed subjektov iz odstavkov 1 in 2 tega člena, naloži, da nosi svoje stroške. V obravnavani zadevi je treba odločiti, da intervenientki nosita svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družba Sopra Steria Group SA nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasil Evropski parlament.

3.      Družbi CGI Luxembourg SA in Intrasoft International SA nosita vsaka svoje stroške.

Kanninen

Calvo-Sotelo Ibáñez-Martín

Reine

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 9. aprila 2019.

Podpisi


Kazalo



*      Jezik postopka: angleščina.