SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 16. maja 2019(*)
„Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa – Okvirna pogodba o zagotavljanju storitev – Storitve tretjim državam, upravičenkam do zunanje pomoči Unije – Zavrnitev ponudbe ponudnika in oddaja naročila drugim ponudnikom – Očitki ponudniku, da je storil hudo kršitev poklicnih pravil – Neobstoj pravnomočne sodbe ali pravnomočne upravne odločbe, v kateri bi bila ugotovljena huda kršitev poklicnih pravil – Pogoji za predložitev zadeve komisiji iz člena 108 Finančne uredbe – Neobičajno nizke ponudbe – Obveznost obrazložitve – Upoštevanje dopisa, ki ga je javni naročnik odposlal po vložitvi tožbe – Pravica do učinkovitega pravnega sredstva – Obdobje mirovanja za uveljavljanje tožbe zoper odločbo o oddaji – Enako obravnavanje – Načelo prepovedi diskriminacije – Členi 105a, 106, 108, 113 in 118 Finančne uredbe – Nepogodbena odgovornost“
V zadevi T‑228/18,
Transtec s sedežem v Bruslju (Belgija), ki jo zastopata L. Levi in N. Flandin, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata A. Aresu in J. Estrada de Solà, agenta,
tožena stranka,
zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Komisije z dne 26. marca 2018 o zavrnitvi ponudbe, ki jo je konzorcij, v katerem je bila tožeča stranka glavni nosilec, predložil za sklop št. 3 v okviru javnega razpisa EuropeAid/138778/DH/SER/Multi, naslovljenega „Okvirna pogodba za storitve v zvezi z izvajanjem zunanje pomoči (FWC SIEA 2018) 2017/S“, in oddaji naročila drugim ponudnikom ter predloga na podlagi člena 268 PDEU za povrnitev škode, ki naj bi tožeči stranki domnevno nastala zaradi te zavrnitve,
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi S. Gervasoni, predsednik senata, L. Madise in R. da Silva Passos (poročevalec), sodnika,
sodna tajnica: M. Marescaux, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 13. februarja 2019
izreka naslednjo
Sodbo(1)
Dejansko stanje
[…] (ni prevedeno)
Postopek in predlogi strank
18 Tožeča stranka je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 5. aprila 2018 vložila to tožbo skupaj z ločeno vlogo, ki obsega predlog za nerazkritje nekaterih podatkov javnosti.
19 Tožeča stranka je z ločeno vlogo, ki je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena istega dne in v vpisnik vpisana pod številko T‑228/18 R, vložila predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi členov 278 in 279 PDEU, v katerem je predsedniku Splošnega sodišča v bistvu predlagala, naj zadrži izvršitev izpodbijanega sklepa ali začasno odredi Komisiji, naj jo skupaj s konzorcijem, katerega glavni nosilec je bila, vključi med izbrane ponudnike za sklop št. 3.
20 Predsednik Splošnega sodišča je s sklepom z dne 17. maja 2018, Transtec/Komisija (T‑228/18 R, neobjavljen, EU:T:2018:281), zavrnil predlog za izdajo začasne odredbe in pridržal odločitev o stroških. Zaradi tega sklepa je Komisija začela postopek podpisa desetih okvirnih pogodb, ki se nanašajo na sklop št. 3.
21 Medtem je tožeča stranka 26. aprila 2018 na podlagi člena 84(1) in člena 85(3) Poslovnika Splošnega sodišča predložila nov tožbeni razlog in dokazni predlog. Tožeča stranka je istega dne z ločeno vlogo v skladu s členom 66 Poslovnika predložila predlog, naj se vsebina nekaterih dokumentov, priloženih temu dopisu z dne 26. aprila 2018, ne citira v dokumentih v zvezi s to zadevo, do katerih ima javnost dostop.
22 Komisija je 18. junija 2018 vložila odgovor na tožbo, v katerem je predložila tudi svoje stališče glede dokaznega predloga in novega tožbenega razloga, ki ju je vložila tožeča stranka.
23 Tožeča stranka je 4. septembra 2018 vložila repliko.
24 Komisija je 17. oktobra 2018 vložila dupliko.
25 Splošno sodišče (deveti senat) je na podlagi predloga sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni del postopka.
26 Stranke so podale ustne navedbe in odgovore na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi 13. februarja 2019.
27 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijani sklep razglasi za ničen;
– odredi predložitev nekaterih dokumentov iz naslova ukrepov procesnega vodstva;
– Komisiji naloži plačilo odškodnine za škodo, ki ji je nastala;
– Komisiji naložil plačilo celotnih stroškov.
28 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– zavrne predlog za razglasitev ničnosti;
– odškodninski zahtevek, če se šteje za pomožnega, zavrne oziroma naj ga, če se šteje za samostojnega, razglasi za nedopustnega;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.
29 Komisija tudi ocenjuje, da ni več treba odločiti o predlogu za sprejetje ukrepov procesnega vodstva, saj ima ta enak predmet kot dopis z dne 27. marca 2018, na katerega je bilo odgovorjeno z dopisom z dne 13. aprila 2018.
Pravo
[…] (ni prevedeno)
Utemeljenost
Predlogi za razglasitev ničnosti
[…] (ni prevedeno)
– Prvi tožbeni razlog
42 Tožeča stranka meni, da je Komisija kršila člen 106(2) Finančne uredbe in točko 4 Navodil ponudnikom, ki napotuje na točko 2.3.3. Priročnika za sklepanje pogodb v okviru zunanjega delovanja Evropske unije, katere določbe so podobne členu 106(2) Finančne uredbe, ker ni izključila enega od izbranih ponudnikov. Tožeča stranka meni, da mora javni naročnik, če je v postopku javnega razpisa obveščen o tem, da je ponudnik domnevno hudo kršil poklicna pravila, v zvezi s tem preveriti informacije, in če je ta huda kršitev pravno zadostno izkazana, zadevnega ponudnika izključiti iz postopka.
43 V tem primeru so izbrano družbo britanski organi obtožili „malverzacij in vprašljivih dodelitev javnih naročil“.
44 Tožeča stranka je v utemeljitev svojih trditev predložila tri dokumente, ki naj bi jih že sporočila Komisiji, in sicer izvleček bloga skupine „Media“ pri Department for International Development (DFID, oddelek za mednarodni razvoj, Združeno kraljestvo) vlade Združenega kraljestva, in ministrska odgovora na vprašanji poslancev parlamenta Združenega kraljestva, iz katerih naj bi izhajalo, da DFID in Foreign and Commonwealth Office (FCO, urad za zunanje zadeve in Commonwealth, Združeno kraljestvo) nista več sklepala novih pogodb z zadevno izbrano družbo. Na podlagi podatkov iz teh dokumentov in zaradi preiskave britanskih organov naj tej družbi leta 2017 britanski organi ne bi oddali nobene nove pogodbe.
45 Tožeča stranka trdi, da iz dokumentov, navedenih zgoraj v točki 44, izhaja, da zadevna izbrana družba pri izpolnjevanju obrazca o častni izjavi glede meril za izključitev in meril za izbor, ki je vključen v razpisno dokumentacijo in določen v točki 4 Navodil ponudnikom, ni navedla dejstva, da so britanski organi zoper njo vložili obtožbo. Ta opustitev naj bi lahko pomenila zavajajočo izjavo, zaradi česar naj bi Komisija s sprejetjem njene častne izjave in neizključitvijo konzorcija, katerega del je bila ta družba, iz naročila, kršila točko 4 Navodil ponudnikom in člen 106 Finančne uredbe.
46 Komisija izpodbija trditve tožeče stranke.
47 Na prvem mestu je treba opozoriti, da člen 106(1)(c) Finančne uredbe določa, da „javni naročnik izključi gospodarski subjekt iz sodelovanja v postopkih za oddajo javnih naročil, ki jih ureja ta uredba, kadar je s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je gospodarski subjekt zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem ko je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde stroke, ki ji pripada, ali s tem, ko je ravnal krivdno, pri čemer to ravnanje, če kaže na naklep ali hudo malomarnost, vpliva na njegovo strokovno verodostojnost […]“.
48 V obravnavani zadevi sta stranki na obravnavi priznali, da v času teka postopka oddaje zadevnega naročila v zvezi z zadevno izbrano družbo ni obstajala nobena pravnomočna sodba ali pravnomočna upravna odločba v smislu člena 106(1)(c) Finančne uredbe.
49 Na drugem mestu, člen 106(2), prvi pododstavek, Finančne uredbe določa, da „če v zvezi s primeri iz točke (c) […] odstavka 1 ni nobene pravnomočne sodbe ali, kadar je ustrezno, pravnomočne upravne odločbe […] javni naročnik izključi gospodarski subjekt na podlagi predhodne pravne opredelitve ravnanja iz navedenih točk ob upoštevanju ugotovljenih dejstev ali drugih ugotovitev iz priporočila komisije iz člena 108“.
50 V zvezi s tem je treba glede komisije iz člena 108 Finančne uredbe, naslovljenega „Sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev“, opozoriti na besedilo člena 105a iste uredbe, naslovljenega „Zaščita finančnih interesov Unije na podlagi odkrivanja tveganj in naložitve upravnih sankcij“.
51 Člen 105a(1), prvi pododstavek, Finančne uredbe določa: „Da se zaščitijo finančni interesi Unije, Komisija vzpostavi in upravlja sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev.“ V skladu s členom 105a(1), drugi pododstavek, Finančne uredbe je namen tega sistema omogočati „(a) zgodnje odkrivanje tveganj, ki ogrožajo finančne interese Unije“ in „(b) izključitev gospodarskega subjekta, ki je v eni od situacij za izključitev iz člena 106(1)“. Člen 105a(2), drugi pododstavek, Finančne uredbe, določa, da „[…] v situacijah iz člena 106(2) javni naročnik zadevo predloži komisiji iz člena 108, da se zagotovi centralizirana ocena teh situacij“ in da „v takšnih primerih javni naročnik svojo odločitev sprejme na podlagi predhodne pravne opredelitve ob upoštevanju priporočila komisije“.
52 V zvezi s predložitvijo zadeve komisiji iz člena 108 Finančne uredbe iz odstavka 2(b) in (c), je treba ugotoviti, da iz te določbe izhaja, da v primeru domnevne hude kršitve poklicnih pravil, nepravilnosti, goljufije, korupcije ali resne kršitve pogodbenih obveznosti zgodnje odkrivanje tveganj, ki ogrožajo finančne interese Unije iz člena 105a(1)(a) iste uredbe, temelji na tem, da informacije Komisiji posredujejo odredbodajalec Komisije evropskega urada, ki ga ustanovi Komisija, ali izvajalska agencija ali institucija, urad ali agencija Unije.
53 Iz vseh prej navedenih določb izhaja, da mora javni naročnik, če glede ponudnika ni pravnomočne sodbe ali pravnomočne upravne odločbe in če razpolaga z zadostnimi indici za domnevo, da je ta ponudnik kriv, med drugim, hude kršitve poklicnih pravil, zadevo predložiti komisiji iz člena 108 Finančne uredbe, da ta sprejme priporočilo, ki po potrebi vsebuje predhodno pravno opredelitev spornih dejanj.
54 V zvezi s tem se v nasprotju s tem, kar je Komisija trdila na obravnavi, za predložitev zadeve komisiji iz člena 108 Finančne uredbe na podlagi člena 106(2), prvi pododstavek, ne predpostavlja predhodni obstoj sodbe ali upravne odločbe. V skladu s členom 105a(2) Finančne uredbe v povezavi s členom 106(2), prvi pododstavek, iste uredbe javni naročnik predloži zadevo tej komisiji, če ni take sodbe ali odločbe, kadar ugotovi, da lahko morebitna finančna nepravilnost, ki je med drugim določena v členu 106(1)(c) Finančne uredbe, predstavlja „tveganja, ki ogrožajo finančne interese Unije“ v smislu člena 105a(1), drugi pododstavek, točka (a), te uredbe. To je namen sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev. Vendar pa mora javni naročnik pred predložitvijo zadeve komisiji iz člena 108 Finančne uredbe vseeno presoditi, ali tako tveganje obstaja, in če obstaja, ali lahko ogrozi finančne interese Unije.
55 Tako je treba v tej fazi preveriti, ali je bila Komisija kot javni naročnik v okoliščinah tega primera dolžna zadevo predložiti komisiji iz člena 108 Finančne uredbe, ker je lahko štela, da razpolaga z zadostnimi indici, ki kažejo na to, da bi ravnanje zadevne izbrane družbe lahko pomenilo hudo kršitev poklicnih pravil, ki ogroža finančne interese Unije, kot to v bistvu zatrjuje tožeča stranka.
56 V zvezi s tem so dokumenti, za katere se šteje, da so dopustni, in ki jih je tožeča stranka predložila za dokaz, da so zadevno izbrano družbo britanski organi obtožili „malverzacij in vprašljivih dodelitev javnih naročil“, tisti, ki so navedeni zgoraj v točki 44, in sicer izvleček bloga skupine „Media“ pri DFID in ministrska odgovora na vprašanji poslancev parlamenta Združenega kraljestva.
57 Po eni strani je iz izvlečka bloga skupine „Media“ pri DFID z dne 4. decembra 2017 razvidno, da je bila zadevna izbrana družba decembra 2016 predmet obtožb, da je ponaredila ponudbe pri IDC in uporabila dokumente DFID, ki so bili pridobljeni nezakonito. V tem izvlečku je navedeno, da se je od tedaj zadevna izbrana družba prostovoljno umaknila iz postopkov za oddajo javnih naročil, ki jih izvaja DFID. Po drugi strani je v ministrskih odgovorih z dne 13. septembra in 13. decembra 2017 navedeno, da DFID od marca 2017 ni več oddalo javnega naročila zadevni izbrani družbi in da ji FCO v letu 2017 ni oddal javnega naročila.
58 Vendar pa se ti dokumenti, kot je navedla Komisija, omejujejo na navajanje dejstva, da je bila zadevna izbrana družba predmet „obtožb“, katerih izvor ni naveden, glede nepravilnosti pri oddaji javnih naročil v Združenem kraljestvu, ne da bi bile pojasnjene okoliščine, v katerih naj bi do teh nepravilnosti prišlo.
59 Tako dokumenti, ki jih je tožeča stranka predložila v utemeljitev svojega prvega tožbenega razloga ne zadoščajo za dokaz, da bi lahko ravnanje zadevne izbrane družbe pomenilo hudo kršitev poklicnih pravil, ki ogroža finančne interese Unije. Iz tega sledi, da Komisija v okoliščinah te zadeve ni bila dolžna zadeve predložiti komisiji iz člena 108 Finančne uredbe, tako da ji ni mogoče očitati nobene kršitve člena 106(2), prvi pododstavek, Finančne uredbe.
60 Na tretjem mestu, dokumenti, ki jih je predložila tožeče stranka, tudi ne dokazujejo, da je bila častna izjava, ki jo je predložila zadevna izbrana družba, zavajajoča. V zvezi s tem je treba poudariti, da je točka 4 Navodil ponudnikom določala, da mora vsak ponudnik podpisati častno izjavo, ki potrjuje, da ni v položaju za izključitev, navedenem v členu 2.3.3. Priročnika za sklepanje pogodb v okviru zunanjega delovanja Evropske unije, in predložiti dokaze, da ni zajet z nobenim merilom za izključitev. Vendar iz preučitve seznama iz točke I(g)(ii) obrazca častne izjave izhaja, da so bila merila za izključitev, ki jih vsebuje, v bistvu enaka tistim iz člena 106(2), četrti pododstavek, Finančne uredbe. Zato je treba ta seznam in točko 4 Navodil ponudnikom razlagati glede na člen 106(2), četrti pododstavek, Finančne uredbe.
61 V zvezi s členom 106(2) Finančne uredbe je treba ugotoviti, da je v njegovem četrtem pododstavku sklicevanje na prvi pododstavek tega člena, zato je treba ta pododstavka razlagati skupaj. V zvezi s tem Komisija, kot je bilo poudarjeno zgoraj v točki 59, v tem primeru ni bila dolžna zadeve na podlagi člena 106(2), prvi pododstavek, Finančne uredbe predložiti komisiji iz člena 108 iste uredbe. Tako tožeča stranka ni dokazala, da bi bilo to, da je Komisija sprejela častno izjavo, ki jo je podpisala zadevna izbrana družba, kršitev točke 4 Navodil ponudnikom, razlagane glede na člen 106(2) Finančne uredbe.
62 Glede na vse prej navedene preudarke je treba prvi tožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.
[…] (ni prevedeno)
– Tretji tožbeni razlog
89 Tožeča stranka trdi, da se je Komisija z izpodbijanim sklepom omejila na to, da jo je obvestila, da glede sklopa št. 3 ni imela najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, in na to, da ji je posredovala ocene ponudnikov v obliki preglednice. Vendar pa v izpodbijanem sklepu ni nobenega pojasnila glede sistema izračuna ocen, ki so ji bile podeljene. Zato naj Komisija ne bi izpolnila svoje obveznosti obrazložitve in naj bi kršila člen 113(2) Finančne uredbe ter člen 161(1) Izvedbene uredbe.
90 Komisija izpodbija to argumentacijo.
91 V skladu s členom 41(2)(c) Listine mora uprava svoje odločitve obrazložiti. Ta obveznost obrazložitve v skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni, da mora izdajatelj akta v skladu s členom 296, drugi odstavek, PDEU jasno in nedvoumno navesti razlogovanje, ki je podlaga za navedeni akt, tako da se lahko zainteresirane stranke seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa, da bi lahko uveljavljale svoje pravice, in da lahko sodišče izvede nadzor (sodbe z dne 25. februarja 2003, Strabag Benelux/Svet, T‑183/00, EU:T:2003:36, točka 55; z dne 24. aprila 2013, Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑32/08, neobjavljena, EU:T:2013:213, točka 37, in z dne 28. junija 2016, AF Steelcase/EUIPO, T‑652/14, neobjavljena, EU:T:2016:370, točka 43).
92 Poleg tega je treba obveznost obrazložitve presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, lastnosti podanih razlogov in interes za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki akta ali druge osebe, na katere se akt neposredno in posamično nanaša. Ne zahteva se, da se v obrazložitvi navedejo vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, saj je treba to, ali obrazložitev akta izpolnjuje zahteve člena 296 PDEU, presoditi ne samo ob upoštevanju njegovega besedila, ampak tudi njegovega okvira in celote pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (sodbi z dne 29. septembra 2011, Elf Aquitaine/Komisija, C‑521/09 P, EU:C:2011:620, točka 150, in z dne 11. julija 2013, Ziegler/Komisija, C‑439/11 P, EU:C:2013:513, točka 116).
93 V zvezi z javnimi naročili, ki jih oddajajo institucije Unije, člen 113(2) po eni strani določa, da javni naročnik uradno obvesti vse ponudnike, katerih ponudbe so bile zavrnjene, o razlogih za zavrnitev njihove ponudbe. Po drugi strani javni naročnik na podlagi člena 113(3), prvi pododstavek, točka (a), vsakega ponudnika, ki ne izpolnjuje nobenega merila za izključitev in izpolnjuje merila za izbor, na njegovo pisno zahtevo obvesti o značilnostih in relativnih prednostih uspešne ponudbe in o imenu izbranega ponudnika. V zvezi s tem člen 161(2) Izvedbene uredbe določa, da „javni naročnik takoj, ko je to mogoče, sporoči informacije iz člena 113(3) finančne uredbe, v vsakem primeru pa v roku 15 dni od prejema zahteve v pisni obliki“.
94 Člen 113(2) in (3) Finančne uredbe in člen 161(2) Izvedbene uredbe torej v zvezi z neizbranimi ponudniki določata obrazložitev v dveh fazah. Javni naročnik najprej vse neizbrane ponudnike obvesti o tem, da je bila njihova ponudba zavrnjena, in o razlogih za to zavrnitev. Ti razlogi so lahko kratki glede na možnost neizbranega ponudnika, da zahteva natančnejšo obrazložitev. Potem na podlagi teh določb javni naročnik, če neizbrani ponudnik, ki ne izpolnjuje nobenega merila za izključitev in izpolnjuje merila za izbor, poda pisno zahtevo, takoj ko je to mogoče in vsekakor v roku petnajstih dni od prejema te zahteve, tega obvesti o značilnostih in relativnih prednostih uspešne ponudbe in o imenu izbranega ponudnika (glej sodbo z dne 26. aprila 2018, European Dynamics Luxembourg in Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑752/15, neobjavljena, EU:T:2018:233, točka 27 in navedena sodna praksa).
95 V zvezi s tem pa od Komisije ni mogoče zahtevati, da ponudniku, čigar ponudba je bila zavrnjena, po eni strani, poleg razlogov za zavrnitev te ponudbe natančno povzame, kako je pri ocenjevanju njegove ponudbe upoštevala vse podrobnosti te ponudbe, in po drugi, da pri posredovanju značilnosti in relativnih prednosti izbrane ponudbe poda natančno primerjalno analizo te ponudbe in ponudbe neizbranega ponudnika (glej sodbo z dne 4. oktobra 2012, Evropaïki Dynamiki/Komisija, C‑629/11 P, neobjavljena, EU:C:2012:617, točka 21 in navedena sodna praksa). Javni naročnik prav tako neizbranemu ponudniku na njegovo pisno zahtevo ni dolžan predložiti kopije celotnega ocenjevalnega poročila (glej sodbo z dne 4. oktobra 2012, Evropaïki Dynamiki/Komisija, C‑629/11 P, neobjavljena, EU:C:2012:617, točka 22 in navedena sodna praksa).
96 Nazadnje je treba poudariti, da je treba spoštovanje obveznosti obrazložitve načeloma presojati na podlagi informacij, ki jih je tožeča stranka imela na voljo ob vložitvi tožbe (glej v tem smislu sodbo z dne 13. decembra 2013, European Dynamics Luxembourg in Evropaïki Dynamiki/Komisija, T‑165/12, EU:T:2013:646, točka 65 in navedena sodna praksa).
97 V tem primeru je imela tožeča stranka ob vložitvi tožbe 5. aprila 2018 na voljo le izpodbijani sklep z dne 26. marca 2018, ki je dokument, ki izvira od javnega naročnika in vsebuje informacije o zavrnitvi njene ponudbe in oddaji naročila drugim ponudnikom ter imena teh ponudnikov.
98 Zato je res, da je treba v skladu s sodno prakso, navedeno zgoraj v točki 96, zgolj glede na ta sklep načeloma presojati, ali je Komisija spoštovala obveznost obrazložitve.
99 Res pa je tudi, da je zakonodajalec glede obrazložitve odločbe javnega naročnika o zavrnitvi ponudbe in oddaji naročila drugemu ponudniku določil, da se taka obrazložitev lahko izvede v dveh fazah, najprej s kratkim povzetkom razlogov za zavrnitev ponudbe in potem, v roku petnajstih dni od izrecne zahteve neizbranega ponudnika, z opisom značilnosti in relativnih prednosti izbrane ponudbe in imenom izbranega ponudnika (glej točko 94 zgoraj)
100 V tem primeru je tožeča stranka z dopisom z dne 27. marca 2018 od Komisije zahtevala, naj ji posreduje zlasti značilnosti in relativne prednosti ponudb desetih izbranih ponudnikov. Komisija je na zahtevo tožeče stranke z dopisom z dne 13. aprila 2018 odgovorila med potekom tega postopka.
101 Po eni strani pa je treba ugotoviti, da je tožeča stranka to tožbo vložila 5. aprila 2018, oziroma pred iztekom petnajstdnevnega roka, ki ga ima Komisija za odgovor na dopis z dne 27. marca 2018.
102 Po drugi strani je tožeča stranka v tem postopku na podlagi člena 85(3) Poslovnika 26. aprila 2018 sama predložila dopis z dne 13. aprila 2018. Tožeča stranka je hkrati s predložitvijo tega dokaznega predloga zavzela stališče glede dopisa z dne 13. aprila 2018, tako da je poleg tožbe vložila dodatno vlogo, v kateri je razvila argumentacijo v zvezi z nekaterimi vprašanji, izpostavljenimi v tožbi glede tega dopisa, in nov tožbeni razlog na podlagi člena 84(1) Poslovnika. Komisija ni izpodbijala dopustnosti te dodatne vloge in tega novega tožbenega razloga. Zato se je za te elemente v tej sodbi štelo, da so dopustni.
103 V teh okoliščinah je treba glede na izpodbijani sklep z dne 26. marca 2018, ki je bil dopolnjen z dopisom z dne 13. aprila 2018, preizkusiti, ali je Komisija spoštovala svojo obveznost obrazložitve.
104 V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da je Komisija v izpodbijanem sklepu tožečo stranko najprej obvestila, da njena ponudba v zvezi s sklopom št. 3 glede na njeno razmerje med kakovostjo in ceno ni bila uvrščena med deset najboljših. V izpodbijanem sklepu je bila poleg tega primerjalna preglednica, v kateri so bile ocene, dodeljene tožeči stranki, ocene, ki so bile dodeljene prvemu izbranemu ponudniku, in ocene, ki so bile dodeljene zadnjemu izbranemu ponudniku. Ta preglednica je med drugim vsebovala ocene, dodeljene za šest postavk v okviru rubrike „Splošna organizacija in metodologija“, skupno tehnično oceno, ponderirano tehnično in finančno oceno in skupno oceno.
105 Take informacije so tožeči stranki že omogočale ugotovitev, da je bila njena ponudba uvrščena na enajsto mesto glede finančne ocene, kar pa ni veljalo za tehnično oceno. Tožeča stranka je iz tega lahko sklepala, da je znesek njene ponudbe, ki je višji glede na ponudbe drugih ponudnikov, igral odločilno vlogo pri njeni zavrnitvi. Poleg tega je lahko tožeča stranka zaradi posredovanja ocen glede vsake od postavk tehničnega ocenjevanja razumela – čeprav abstraktno – katere elemente njene ponudbe je javni naročnik ocenil za najslabše.
106 Dalje, Komisija je z dopisom z dne 13. aprila 2018 tožeči stranki posredovala, na prvem mestu, preglednico z ocenami, ki so jih tožeča stranka in vsak od desetih izbranih ponudnikov dobili glede šestih postavk tehničnega ocenjevanja. Iz te preglednice je tožeča stranka lahko razbrala, da je bila s tehničnega vidika njena ponudba uvrščena na enajsto mesto glede prve postavke „Organizacija in metodologija“, ki je bila najpomembnejša postavka, saj je bila ponderirana s 35 točkami od 100, in na osmo glede druge postavke „Vodstvena skupina: predlagani profili“, ki je bila druga najpomembnejša postavka, saj je bila ponderirana s 25 točkami od 100.
107 Na drugem mestu, ta preglednica glede tehničnega ocenjevanja ponudb je bila dopolnjena z rubriko komentarjev, v kateri je bilo na kratko povzeto stališče odbora za ocenjevanje glede vsake ponudbe.
108 Glede, natančneje, ponudbe tožeče stranke je bil komentar odbora za ocenjevanje tak:
„Dobra splošna metodologija menedžmenta – člani skupine in člani konzorcija z izkušnjami glede [okvirnih pogodb] – teoretična predstavitev metodologije nadzora kakovosti – vključitev lokalnih strokovnjakov – prisotnost v vseh državah in regijah[, vendar] nezadostne informacije za zagotovitev razpoložljivosti strokovnjakov – pomanjkanje sektorskega strokovnega znanja v vodstveni skupini – vloga, dopolnjevanje in dodana vrednost članov konzorcija, ki niso jasno opredeljeni.“
109 Tako je na podlagi komentarja odbora za ocenjevanje skupaj s podrobnostmi ocen, ki so bile dodeljene tožeči stranki, in ocen, ki so jih dobili izbrani ponudniki za vsako od postavk tehničnega ocenjevanja, mogoče razumeti razloge, iz katerih je Komisija menila, da je bila ponudba tožeče stranke slabša od tistih, ki so bile izbrane. Tožeča stranka namreč v svoji dodatni vlogi z dne 26. aprila 2018 sama navaja, da se ji za pripombi „nezadostne informacije za zagotovitev razpoložljivosti strokovnjakov“ in „pomanjkanje sektorskega strokovnega znanja v vodstveni skupini“ „zdi, da ustrezata“ postavkama „organizacija in metodologija“ in „vodstvena skupina: predlagani profili“.
110 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da nobeden od izbranih ponudnikov ni bil deležen enakih kritik, kot jih je odbor za ocenjevanje podal v zvezi s ponudbo tožeče stranke.
111 Prvič, iz komentarjev, ki odražajo stališče odbora za ocenjevanje, sicer res izhaja, kot navaja tožeča stranka, da je ta nekaterim ponudnikom lahko očital „nezadostne podrobnosti glede paliativnih ukrepov v primeru nerazpoložljivosti strokovnjakov“ ali „pomanjkanje informacij o notranjem strokovnem znanju“. Vendar se te kritike ne nanašajo na nezadostnost informacij glede razpoložljivosti strokovnjakov v ožjem pomenu besede. Drugič, glede kritike, ki se nanaša na „pomanjkanje sektorskega strokovnega znanja v vodstveni skupini“ v zvezi s ponudbo tožeče stranke, ta sama v tožbi poudarja, „da v zvezi s tem strokovnim znanjem vodstvene skupine za druge ponudnike ni podana nobena pripomba“.
112 Tako v nasprotju z navedbami tožeče stranke zaradi okoliščine, da so bili drugi ponudniki ravno tako predmet komentarjev, ki izpostavljajo negativne vidike njihovih ponudb, obrazložitev v dopisu z dne 13. aprila 2018 ne more biti nedosledna.
113 Tožeča stranka je torej ob pregledu izpodbijane odločbe in dopisa z dne 13. aprila 2018 lahko razumela razloge, na katerih je temeljila uvrstitev ponudb s tehničnega vidika. V zvezi s tem, kot je bilo navedeno zgoraj v točki 95, od javnega naročnika ni mogoče zahtevati, da ponudniku, čigar ponudba je bila zavrnjena, po eni strani, poleg razlogov za zavrnitev te ponudbe natančno povzame, kako je pri ocenjevanju njegove ponudbe upošteval vse podrobnosti te ponudbe, in po drugi, da pri posredovanju značilnosti in primerjalnih prednosti izbrane ponudbe poda natančno primerjalno analizo te ponudbe in ponudbe neuspešnega ponudnika.
114 Nazadnje, kar zadeva finančno oceno ponudb, je treba ugotoviti, da dopis z dne 13. aprila 2018 vsebuje preglednico, v kateri je navedena skupna finančna ocena, skupna tehnična ocena in skupna ocena tožeče stranke in vsakega od desetih izbranih ponudnikov. Iz te preglednice je razvidno, da izbrani ponudnik, ki je bil uvrščen na prvo mesto glede finančnega ocenjevanja njegove ponudbe, ni prejel skupaj 100 točk, temveč 99,36 točke.
115 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je bila skupna finančna ocena, kot je Komisija poudarila v odgovoru na tožbo, na podlagi točke 15.3. Navodil ponudnikom izračunana s seštetjem štirih ponderiranih ocen, ki se nanašajo na vsako kategorijo strokovnjakov, omenjenih zgoraj v točki 6. Te štiri ponderirane ocene so bile določene z deljenjem najnižjih cen s cenami obravnavane ponudbe in z množenjem tega razmerja s 100. Tako z uporabo te formule ponudnik, ki je predložil skupno najcenejšo ponudbo, ne da bi predložil najcenejšo ponudbo za vsako od kategorij strokovnjakov, ni mogel dobiti skupne ocene 100 od 100 točk.
116 Tožeča stranka je torej lahko predpostavljala, da je bilo to v tem primeru podano, ker je izbrani ponudnik, kot je navedla Komisija, uvrščen na prvo mesto glede finančne ocene, ponudil najnižje cene za kategoriji strokovnjakov I in II ter za upravnega pomočnika, pri čemer pa je ponudil drugo najnižjo ceno glede kategorije strokovnjakov II. Ker zato ponudba tega izbranega ponudnika ni bila najcenejša za vsako od teh štirih kategorij, ta ni mogel dobiti skupne finančne ocene 100 točk od 100 točk.
117 Ker nobena od trditev, ki jih tožeča stranka navaja v utemeljitev tretjega tožbenega razloga, ni utemeljena, ga je treba zavrniti.
[…] (ni prevedeno)
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Transtec se naloži plačilo stroškov, vključno s stroški postopka za izdajo začasne odredbe.
Gervasoni | Madise | da Silva Passos |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 16. maja 2019.
Podpisi