Language of document :

Tožba, vložena 8. novembra 2019 – Evropska komisija/Madžarska

(Zadeva C-821/19)

Jezik postopka: madžarščina

Stranki

Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopniki: M. Condou-Durande, J. Tomkin in A. Tokár, agenti)

Tožena stranka: Madžarska

Predlogi tožeče stranke

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

(a)    ugotovi, da:

Madžarska ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 33(2) Direktive 2013/32/EU, s tem, da je uvedla nov razlog nedopustnosti, poleg tistih, ki so izrecno določeni v navedeni direktivi v zvezi z nedopustnostjo prošenj za azil;

Madžarska ni izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi členov 8(2), 12(1)(c) in 22(1) Direktive 2013/32/EU ter na podlagi člena 10(4) Direktive 2013/33/EU s tem, da je sprejela ukrepe, v skladu s katerimi je organiziranje dejavnosti omogočanja začetka azilnega postopka za osebe, ki ne izpolnjujejo meril, ki jih določa nacionalno pravo v okviru azilne zakonodaje, opredeljena kot kaznivo dejanje in s katerimi je določeno sprejetje omejevalnih ukrepov zoper osebe, ki so obtožene ali obsojene za to kaznivo dejanje;

(b)    Madžarski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Odkar se je leta 2015 nenadoma povečalo število prošenj za azil, je Madžarska večkrat spremenila svoj azilni sistem. Leta 2018 je bila bistveno spremenjena madžarska ureditev pravice do azila. Madžarski parlament je 20. junija 2018 sprejel az egyes törvényeknek a jogellenes bevándorlás elleni intézkedésekkel kapcsolatos módosításáról szóló, 2018. Évi VI. törvény (zakon VI iz leta 2018 o spremembi nekaterih zakonov v zvezi z ukrepi proti nezakonitem priseljevanju) in potrdil sedmo spremembo madžarske ustave. Ta sveženj ukrepov je znan tudi kot zakon „Stop Soros“. S temi spremembami se je še bolj omejil krog oseb s pravico do azila, saj se v skladu z zakonom o pravici do azila, kakor je bil spremenjen, prošnja šteje za nedopustno, če je prosilec na ozemlje Madžarske prišel prek države, v kateri ni bil izpostavljen preganjanju ali neposredni nevarnosti preganjanja. V tem smislu je bil spremenjen tudi Büntető Törvénykönyv (kazenski zakonik). Tako je bilo kot kaznivo dejanje opredeljeno organiziranje dejavnosti z namenom omogočanja začetka azilnih postopkov za osebe, ki v svoji izvorni državi, v državi običajnega prebivališča ali v drugi državi, preko katere so prišle na [Madžarsko], niso preganjane zaradi rase, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini, vere ali političnih prepričanj oziroma ki nimajo utemeljenega razloga za strah pred neposrednim preganjanjem.

Ob upoštevanju, da je ureditev, ki je bila sprejeta leta 2018, v nasprotju s pravom Unije, je Komisija proti Madžarski sprožila postopek za ugotavljanje kršitev. Ker trditve, ki jih je Madžarska predložila v predhodnem postopku, niso odpravile dvomov Komisije, je ta odločila, da zadevo predloži Sodišču.

____________