Pritožba, ki jo je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino vložil 20. decembra 2018 zoper sodbo Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 15. oktobra 2018 v zadevi T-7/17, John Mills/EUIPO

(Zadeva C-809/18 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnica: A. Lukošiūtė, agentka)

Druga stranka v postopku: John Mills Ltd, Jerome Alexander Consulting Corp.

Predlogi

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

razveljavi izpodbijano sodbo;

družbi John Mills Ltd naloži plačilo stroškov Urada.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Kršitev člena 8(3) Uredbe 207/2009¹

Splošno sodišče je napačno razlagalo določbe člena 8(3) Uredbe 207/2009 s tem, da je omejilo njegovo področje uporabe na pojem „enakosti“ znakov in členu 8(1)(a) Uredbe 207/2009 podelilo lasten pomen.

Splošno sodišče ni v zadostni meri upoštevalo namena člena 8(3) Uredbe 207/2009, in sicer preprečiti izkrivljanje znamke s strani posrednika njenega imetnika, ker lahko posrednik izkoristi znanje in izkušnje, pridobljene v poslovnem razmerju z imetnikom in se tako neupravičeno okoristi na podlagi prizadevanj in investicij samega imetnika znamke, z dajanjem prednosti sporni dobesedni razlagi. Vendar pa sodišče Unije konstantno uporablja teleološki pristop k razlagi prava znamk EU.

Dobesedna razlaga prav tako ne vodi k sklepu, da se člen 8(3) Uredbe 207/2009 uporabi le za enake znamke. Zato zadostuje, če zadevni znaki sovpadajo v elementih, v katerih je bistvo razlikovalnega značaja prejšnje znamke. Na tej podlagi je treba za analizo spornih znamk v skladu s členom 8(3) Uredbe 207/2009 ugotoviti ali prijava znamke EU ponovi bistvene elemente prejšnje znamke na tak način, da je očitno, da si prijavitelj prilašča pravice legitimnega imetnika na podlagi lastne znamke. Nelojalen posrednik bi bil v položaju, da ne le prepreči vsako kasnejšo registracijo prejšnje znamke s strani izvirnega imetnika v EU – temveč tudi vsakršno rabo prejšnje znamke s strani prvotnega imetnika znotraj EU.

Kršitev člena 36 Statuta Sodišča

Izpodbijano sodbo zaznamujejo protislovna sklepanja do te mere, da meni, da sta znaka enaka, na eni strani, kadar eden povzame drugega brez vsakršne spremembe ali dodatka, in, na drugi strani, da sta enaka tudi kadar so izvedene variacije brez spremembe razlikovalnega značaja (glej točke od 38 do 40 izpodbijane sodbe). Takšno razlogovanje je protislovno, saj se sam pojem „enakosti“ uporabi v primeru različnih pravnih in dejanskih položajev in se mu napačno pripisujeta dva različna pomena.

Splošno sodišče ni pojasnilo zakaj se sporne znamke ne uvrščajo v okvir člena 8(3) Uredbe 207/2009 po testu, ki je bil uveden v točki 39 izpodbijane sodbe.

____________

¹ Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).