Language of document : ECLI:EU:F:2007:207

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

z dne 22. novembra 2007

Zadeva F-110/06

José María Carpi Badía

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Prednostne točke – Nepopoln osebni spis – Opustitev prednostnih točk iz informacijskega sistema, imenovanega ‚Sysper 2‘ – Tehnična okvara – Odbor za napredovanje A* – Dodelitev nižjega števila točk, kot so ga predlagali nadrejeni“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero J. M. Carpi Badía predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero mu je bilo dodeljeno nezadostno število prednostnih točk za napredovanje v napredovalnem obdobju 2005, odločbe o nenapredovanju v navedenem napredovalnem obdobju in odločbe organa za imenovanja z dne 6. junija 2006 o zavrnitvi njegove pritožbe.

Odločitev: Odločba Komisije, s katero je bilo tožeči stranki dodeljeno premalo prednostnih točk za napredovanje v napredovalnem obdobju 2005, se razglasi za nično. Odločba Komisije, s katero je bil sprejet seznam uradnikov, ki so napredovali v napredovalnem obdobju 2005, ki je bila objavljena v Upravnih obvestilih št. 85‑2005 z dne 23. novembra 2005, se razglasi za nično, ker ne vsebuje imena tožeče stranke. Komisija nosi stroške tožeče stranke in svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Sistem napredovanja, ki ga je vzpostavila Komisija – Zaključek napredovalnega obdobja z aktom, ki vsebuje odločbo o sestavi seznama uradnikov, ki napredujejo, in odločbo o določitvi točk, ki se dodelijo uradnikom – Samostojne odločbe, zoper katere se lahko vložijo ločene tožbe ali enotna tožba

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 45, 90 in 91)

2.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

1.      V okviru sistema napredovanja, vzpostavljenega z notranjimi predpisi Komisije, v katerem je akt, s katerim se konča napredovalno obdobje, kompleksen, saj obsega dve ločeni odločbi, in sicer odločbo organa za imenovanja o določitvi seznama uradnikov, ki napredujejo, in odločbo navedenega organa o določitvi skupnega števila točk za uradnike, na kateri temelji prva zgoraj navedena odločba, je ta odločba o določitvi skupnega števila točk samostojen akt, ki je kot tak lahko predmet pritožbe in po potrebi tožbe v okviru pravnih sredstev, ki so določena v Kadrovskih predpisih.

Vendar lahko uradnik, ki ne napreduje zaradi domnevno neupravičene dodelitve nezadostnega števila točk, da bi dosegel prag za napredovanje, svojo tožbo vloži hkrati zoper odločbo organa za imenovanja o določitvi skupnega števila točk in odločbo o določitvi seznama uradnikov, ki napredujejo. Čeprav je ta akta mogoče dejansko pravno razlikovati in sta lahko predmet ločenih predlogov za razglasitev ničnosti, ni sporno, da sta dejansko tesno povezana v primeru zavrnitve napredovanja, saj je taka zavrnitev nujno in izključno povezana s skupnim številom točk, dodeljenim uradniku glede na prag za napredovanje.

(Glej točki 32 in 33.)

2.      V okviru sistema napredovanja, ki ga je vzpostavila Komisija, pomeni izpustitev zaradi tehnične napake imena uradnika s seznama za napredovanje njegovega generalnega direktorata, ki je bil sestavljen računalniško in ga je generalni direktor uporabil za dodelitev prednostnih točk generalnega direktorata svojim uradnikom, kršitev postopka, ki vpliva na pravilen potek postopka napredovanja. Vendar, da bi ta kršitev postopka lahko povzročila razglasitev ničnosti odločbe, ki je bila naknadno sprejeta za odpravo te kršitve in s katero so bile zadevni osebi dodeljene prednostne točke, vendar premalo za zagotovitev njenega napredovanja, in odločbe o določitvi seznama uradnikov, ki napredujejo, mora biti dokazano, da bi bila vsebina navedenih odločb lahko drugačna, če ne bi bilo te nepravilnosti v postopku.

Tako je, kadar se primera zadevne osebe ne upošteva pri določitvi formalnih namenov generalnega direktorja njenega generalnega direktorata na področju dodeljevanja prednostnih točk, ki je tudi ključna faza v postopku napredovanja, ne da bi bila ta nepravilnost, čeprav bi bilo to mogoče, pravno zadostno popravljena tako, da bi odbor za napredovanja pozneje dodelil ustrezno število prednostnih točk. Taka nepravilnost namreč lahko škodi interesom zadevnega uradnika in lahko pomeni kršitev postopka napredovanja.

(Glej točke od 91 do 95 in 102.)

Napotitev na:

Sodišče: 23. april 1986, Bernardi proti Parlamentu, 150/84, Recueil, str. 1375, točka 28;

Sodišče prve stopnje: 23. november 1995, Benecos proti Komisiji, T‑64/94, RecFP, str. I‑A‑257 in II‑769, točka 80; 9. marec 1999, Hubert proti Komisiji, T‑212/97, RecFP, str. I‑A‑41 in II‑185, točka 53; 13. julij 2000, Hendrickx proti Cedefop, T‑87/99, RecFP, str. I‑A‑147 in II‑679, točka 64.