Tožba, vložena 4. septembra 2006 - Arpaillange in drugi proti Komisiji

(Zadeva F-104/06)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Tožeče stranke: Joséphine Arpaillange (Santiago de Chile, Čile) in drugi (zastopnika: S. Rodrigues in C. Bernard-Glanz, avocats)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožečih strank

za nične naj se razglasijo sklepi Organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb (OPSP), ki se nanašajo na določitev zaposlitvenih pogojev tožečih strank, kot izhajajo iz njihovih pogodb o zaposlitvi začasnih uslužbencev, ker jim je bilo priznanih manj let delovnih izkušenj, kot pa so si jih dejansko nabrale;

OPSP naj se naznanijo učinki, ki jih vsebuje ničnost izpodbijanih sklepov in zlasti ponovna razporeditev strank v naziv in razred, ki upošteva njihove dejanske delovne izkušnje in njihovo delovno dobo v funkciji posameznih strokovnjakov;

eventualno naj se pogodbe tožečih strank spremenijo v pogodbe za nedoločen čas;

toženi stranki naj se naloži, naj tožečim strankam nakaže razliko med plačo, ki ustreza nazivu in razredu, v katera so bile razvrščene, in plačo, ki ustreza nazivu in razredu, v katera bi morale biti razvrščene, skupaj z zamudnimi obrestmi;

podredno naj se toženi stranki naloži na eni strani, naj z nakazili nadomestne mesečne odškodnine povrne škodo, ki so jo utrpele tožeče stranke zaradi izgube zaslužka, ker so s položaja posameznega strokovnjaka prešle na položaj začasnega uslužbenca, in na drugi strani, naj tožečim strankam nakaže razliko med plačo, ki jo dobivajo od začetka opravljanja funkcij kot začasni uslužbenci, in plačo, povišano za zgoraj navedeno odškodnino in zamudne obresti;

toženi stranki naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke, ki so več let delale pri delegacijah Komisije zunaj Skupnosti kot posamezni strokovnjaki, so bile po ukinitvi tega položaja zaposlene kot začasni uslužbenci. Komisija jim je pri njihovi razvrstitvi v naziv in razred priznala nižjo delovno dobo kot tožeče stranke ocenjujejo, da so si jo dejansko nabrale, in v vsakem primeru nižjo od delovne dobe, ki naj bi jim bila priznana, ko so se bile zaposlile kot posamezni strokovnjaki.

Tožeče stranke v podporo svoje tožbe navajajo kršitev Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (PZDU), ker člen 2 Splošnih določb za izvajanje o postopkih zaposlovanja in dela začasnih uslužbencev z dne 7. aprila 2004 (SDI) postavlja pogoj za zaposlitev začasnih uslužbencev - eno leto primernih delovnih izkušenj - ki ga člen 82 PZDU ne določa.

Poleg tega tožeče stranke menijo, da je Komisija pri oceni njihovih delovnih izkušenj kršila načela pravne varnosti in zaupanja v pravo, dolžne skrbnosti ter da je kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.

Nato tožeče stranke navajajo kršitev načela enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije: prvič, ker SDI določajo, da je uslužbenec, ki ima okrog 20 let delovnih izkušenj, razvrščen v enak naziv kot uslužbenec, ki ima samo 7 let delovnih izkušenj; drugič, ker se začasne uslužbence, ki jih pokriva člen 3(a) PZDU, kot so tožeče stranke, in tiste, ki jih pokriva člen 3(b) PZDU, obravnava drugače glede možne razvrstitve v naziv ob zaposlitvi, ocene njihovih delovnih izkušenj in poteka kariere, medtem ko naj bi bili v primerljivem položaju; in tretjič, ker za nekdanje posamezne strokovnjake ni bilo predvideno nadomestilo za izgubljeni zaslužek, ki pa je predvideno za nekdanje lokalne uslužbence.

Končno tožeče stranke navajajo kršitev načela spoštovanja že pridobljenih pravic, na eni strani zaradi doslednega zniževanja njihovih plač za enake naloge in na drugi strani, ker se za namen njihove razvrstitve v razred in za namen spremembe njihovih pogodb o zaposlitvi začasnega uslužbenca za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas niso upoštevala leta, ko so delale kot posamezni strokovnjaki.

____________