SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 20. julija 2009

Zadeva F-86/07

Luigi Marcuccio

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Psihično nadlegovanje – Predlog za preiskavo – Očitna nedopustnost – Tožba, ki je očitno brez pravne podlage“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero L. Marcuccio v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe, s katero Komisija ni ugodila njegovi zahtevi, naj se začne preiskava glede psihičnega nadlegovanja, ki naj bi ga utrpel, ko je bil nameščen pri delegaciji Komisije v Angoli, in naložitev plačila odškodnine Komisiji zaradi škode, ki naj bi nastala zaradi domnevnega psihičnega nadlegovanja.

Odločitev:      Tožba se zavrže kot delno očitno nedopustna in kot delno očitno brez pravne podlage. Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pripravljalno dejanje – Poročilo Preiskovalnega in disciplinskega urada Komisije – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Obveznost uprave, da zagotovi pomoč – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 24)

1.      Pripravljalni ukrepi za končno odločbo pri pritožbah uradnikov ne posegajo v položaj, zato jih je mogoče izpodbijati le posredno, v tožbi zoper izpodbojne akte. Čeprav lahko nekateri le pripravljalni ukrepi posegajo v položaj uradnika, ker lahko vplivajo na vsebino poznejšega izpodbojnega akta, zoper navedene ukrepe ni mogoče vložiti neodvisne tožbe in jih je treba izpodbijati z opiranjem na tožbo zoper navedeni akt.

Ker je poročilo Preiskovalnega in disciplinskega urada Komisije le pripravljalni ukrep za končno odločbo, ki bi jo moral organ, pristojen za imenovanja, v obravnavanem primeru sprejeti, je treba predloge za razglasitev ničnosti navedenega poročila zavreči kot očitno nedopustne.

(Glej točki 39 in 40.)

Napotitev na:

Sodišče: 7. april 1965, Weighardt proti Komisiji, 11/64, Recueil, str. 365, 383; 11. julij 1968, Van Eick proti Komisiji, 35/67, Recueil, str. 481, 500; 14. februar 1989, Bossi proti Komisiji, 346/87, Recueil, str. 303, točka 23;

Sodišče prve stopnje: 6. april 2006, Camós Grau proti Komisiji, T-309/03, ZOdl., str. II-1173, točke od 46 do 58.

2.      Kadar uprava obravnava dogodek, ki ni združljiv z redom in dobrim vzdušjem v službi, mora v skladu s svojo obveznostjo, da zagotovi pomoč, ukrepati z vso odločnostjo in odgovoriti tako hitro in skrbno, kot zahtevajo okoliščine obravnavanega primera, da ugotovi dejstva in sprejme ustrezne ukrepe. Za to zadostuje, da uradnik, ki od svoje institucije zahteva varstvo, predloži začetne dokaze glede resničnosti očitkov, ki naj bi jih bil deležen. Uprava mora v teh okoliščinah sprejeti ustrezne ukrepe, zlasti z izvedbo preiskave, da bi ugotovila dejstva, ki so razlog za pritožbo, v sodelovanju z njenim vlagateljem.

(Glej točko 47.)

Napotitev na:

Sodišče: 26. januar 1989, Koutchoumoff proti Komisiji, 224/87, Recueil, str. 99, točki 15 in 16;

Sodišče za uslužbence: 17. oktober 2007, Mascheroni proti Komisiji, F-63/06, ZOdl. JU, str. I-A-1-0000 in II-A-1-0000, točka 36.