Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Monomeles Protodikeio Lasithiou (Grčija) 4. decembra 2018 – M.V. in drugi/Organismos Topikis Aftodioikisis (O.T.A.) „Dimos Agiou Nikolaou“

(Zadeva C-760/18)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Monomeles Protodikeio Lasithiou (Grčija)

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: M.V. in drugi

Tožena stranka: Organismos Topikis Aftodioikisis (O.T.A.) „Dimos Agiou Nikolaou“

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je razlaga določb nacionalnega prava, s katerimi je bil v nacionalno zakonodajo prenesen Okvirni sporazum o delu za določen čas, sklenjen 18. marca 1999, ki je priloga k Direktivi Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368), in v skladu s katerimi je samodejno podaljšanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih z delavci v sektorju komunalnih storitev, na podlagi izrecne določbe nacionalnega prava, kot je člen 167 zakona št. 4099/2012, izključeno iz opredelitve pojma „veriženje“ pogodb o zaposlitvi za določen čas v smislu določb 1 in 5(2) okvirnega sporazuma z utemeljitvijo, da to ne pomeni pisne sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak zgolj podaljšanje že obstoječe pogodbe o zaposlitvi, v nasprotju s ciljem in polnim učinkom navedenega okvirnega sporazuma?

Ali bi v primeru vzpostavitve in izvajanja prakse za zaposlovanje delavcev v sektorju komunalnih storitev, ki bi bila v nasprotju z ukrepi za preprečevanje zlorab, do katerih pride zaradi veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, kot so določeni v ukrepu za prenos določbe 5(1) okvirnega sporazuma v nacionalno zakonodajo, obveznost, v skladu s katero morajo nacionalna sodišča določbe nacionalnega prava razlagati skladno s pravom Unije, zajemala tudi uporabo določbe nacionalnega prava, kot je člen 8(3) zakona št. 2112/1920 kot ustrezen pravni ukrep v smislu določbe 5(1) okvirnega sporazuma, ki je obstajal že prej, vendar je še vedno v veljavi, ki bi omogočala, da se zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, namenjene pokrivanju stalnih in trajnih potreb lokalnih organov v sektorju komunalnih storitev, pravilno pravno opredelijo kot pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas?

Ali bi, če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, to pomenilo, da gre za pretirano omejitev obveznosti, v skladu s katero mora nacionalno sodišče določbe nacionalnega prava razlagati skladno s pravom Unije, če ustavnopravni predpis, kot je člen 103(7) in (8) grške ustave po spremembi iz leta 2001, v celoti prepoveduje spremembo pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih v času veljavnosti navedenega predpisa, v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, kar onemogoča uporabo ustreznega pravnega ukrepa nacionalnega prava v smislu določbe 5(1) okvirnega sporazuma, kot je člen 8(3) zakona št. 2112/1920, ki se je uporabljal že prej, vendar je še vedno v veljavi, in tako odpravlja možnost, da bi se zaporedne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, namenjene pokrivanju stalnih in trajnih potreb lokalnih organov v sektorju komunalnih storitev, v sklopu sodnega postopka pravno preoblikovale v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, in sicer na podlagi pravilne zakonske opredelitve pravnega razmerja, tudi če so te pogodbe namenjene pokrivanju stalnih in trajnih potreb?

____________