SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(drugi senat)

z dne 29. januarja 2009

Zadeva F-98/07

Nicole Petrilli

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Pomožni pogodbeni uslužbenci – Dopustnost – Akt, ki posega v položaj – Člena 3b in 88 PZDU – Trajanje pogodbe – Člen 3(1) Odločbe Komisije z dne 28. aprila 2004 o najdaljšem trajanju zaposlitve nestalnega osebja služb Komisije – Zakonitost“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero N. Petrilli predlaga, naj se razglasi ničnost odločbe Komisije z dne 20. julija 2007, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za podaljšanje pogodbe pomožne pogodbene uslužbenke, in Komisiji naloži plačilo odškodnine.

Odločitev:      Odločba Komisije z dne 20. julija 2007, s katero je bila zavrnjena prošnja za podaljšanje pogodbe pomožne pogodbene uslužbenke tožeči stranki, se razglasi za nično. Stranki bosta Sodišču za uslužbence v roku treh mesecev od razglasitve te vmesne sodbe sporočili ali sporazumno določen znesek denarne odškodnine za nezakonitost odločbe z dne 20. julija 2007 ali, če sporazuma ne bo mogoče doseči, svoje predloge o tem znesku. Odločitev o stroških se pridrži.

Povzetek

1.      Uradniki – Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev – Pomožni pogodbeni uslužbenec – Trajanje zaposlitve

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 88, prvi odstavek)

2.      Uradniki – Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev – Pomožni pogodbeni uslužbenec – Trajanje zaposlitve

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 88, prvi odstavek)

1.      Člen 88, prvi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev organu, pooblaščenemu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, omogoča, da sklene in podaljša pogodbe pomožnega pogodbenega uslužbenca za določen čas, če „dejansko trajanje zaposlitve v instituciji, vključno z vsemi obnovitvami pogodbe, ne [presega] treh let“. Pomen izraza „dejansko trajanje zaposlitve v instituciji“ se lahko nanaša le na trajanje pogodbe pogodbenega uslužbenca v smislu člena 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ne pa na trajanje katere koli zaposlitve v instituciji.

(Glej točki 47 in 48.)

2.      Institucija ne more, ne da bi kršila člen 88, prvi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, na splošno in neosebno zlasti s splošnimi določbami za izvajanje ali splošnim notranjim sklepom omejiti najdaljšega mogočega trajanja zaposlitve pogodbenih uslužbencev na podlagi člena 3b Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, kot ga je določil zakonodajalec. Institucije namreč nimajo pristojnosti, da z izvedbeno določbo odstopajo od izrecnega pravila, določenega v Kadrovskih predpisih ali navedenih pogojih, razen če so za to izrecno pooblaščene.

Vendar iz člena 1(2)(a), tretja alinea, Odločbe Komisije z dne 28. aprila 2004 o najdaljšem trajanju zaposlitve nestalnega osebja služb Komisije izhaja, da se ta odločba in torej omejitev opravljanja storitev na šest let, določena v členu 3(1), uporabljata za vse pomožne pogodbene uslužbence, razen za konferenčne tolmače iz člena 90 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Seveda je s pravilom šestih let trajanje pogodbe začasnega pogodbenega uslužbenca mogoče omejiti na obdobje, krajše od treh let, le če bi bila zainteresirana oseba predhodno zaposlena kot začasni, pomožni ali pogodbeni uslužbenec, kot uslužbenec, zaposlen prek agencije za zaposlovanje, ali drugo. Posledica člena 3(1) Odločbe z dne 28. aprila 2004 torej ni sistematično skrajšanje najdaljšega obdobja treh let, določenega v členu 88, prvi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Vendar pogostnost uporabe splošno in neosebno izraženega odstopanja od najdaljšega mogočega trajanja zaposlitve pomožnih pogodbenih uslužbencev, kot je določeno v členu 88, prvi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ne more biti odločilna za vprašanje, ali je Komisija pristojna, da odstopa od izrecnega pravila iz Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Zato je s členom 3(1) Odločbe Komisije z dne 28. aprila 2004 nezakonito omejen obseg določbe člena 88, prvi odstavek, Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

(Glej točke od 54 do 59.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 1. december 1994, Schneider proti Komisiji, T‑54/92, RecFP, str. I‑A‑281 in II‑887, točka 19;

Sodišče za uslužbence: 26. junij 2008, Joseph proti Komisiji, F‑54/07, ZOdl. JU, str. I-A-1-0000 in II-A-1-0000, točka 69.