SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (drugi senat)

z dne 8. julija 2010

Zadeva F‑126/06

Salvatore Magazzu

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Uradniki – Imenovanje – Začasni uslužbenci, imenovani za uradnike – Kandidati, vpisani na rezervni seznam natečaja, objavljenega pred začetkom veljavnosti novih kadrovskih predpisov – Razvrstitev v naziv na podlagi manj ugodnih novih pravil – Pridobljene pravice – Načelo prepovedi diskriminacije – Členi 2, 5 in 12 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero S. Magazzu predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 13. decembra 2005, s katero je bil imenovan za administratorja na poskusnem delu, v delu, v katerem je s to odločbo razvrščen v naziv A*6, razred 2.

Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31(1); priloga XIII, členi 5(2) in (4), 12(3) in 13(1); Uredba Sveta št. 723/2004)

2.      Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv

(Kadrovski predpisi za uradnike, priloga XIII, člen 5(4); Uredba Sveta št. 723/2004)

1.      Člen 5(4) priloge XIII h Kadrovskim predpisom se nanaša na začasne uslužbence, vpisane „na seznam kandidatov, primernih za [prehod] iz ene kategorije v drugo“, in tiste, vpisane „na seznam uspešnih kandidatov notranjega natečaja“. Čeprav je natečaj za „[prehod] iz kategorije“ po naravi tudi notranji natečaj, je treba zadevno določbo razlagati tako, da ima polni učinek; za to se je treba, kolikor je mogoče, izogniti razlagi, ki bi pripeljala do sklepa, da je ta določba odveč. Očitno je, da je zakonodajalec nameraval z izrazom „notranji natečaj“ zajeti natečaje za imenovanje v naziv, katerih predmet je ob spoštovanju določb Kadrovskih predpisov, ki urejajo dostop do evropske javne službe, zaposlovanje uslužbencev, ki že imajo določene izkušnje iz institucije in ki so dokazali svoje sposobnosti za zaposlitev na prostih delovnih mestih, kot uradnikov. To razlago potrjujejo izrazi iz člena 5(2) priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo le na uradnike, vpisane „na seznam kandidatov, primernih za [prehod] iz ene kategorije v drugo“, ne da bi bili omenjeni uradniki, vpisani „na seznam uspešnih kandidatov notranjega natečaja“. Za tako omembo naj ne bi bilo utemeljitve, ker pri uslužbencih, ki so že uradniki, ravno ni razloga za imenovanje v naziv.

Za uporabo člena 5(4) priloge XIII h Kadrovskim predpisom mora obstajati prehod iz „nekdanje kategorije“ v „novo kategorijo“ ali na podlagi natečaja, ki vodi do sestave „seznama kandidatov, primernih za [prehod] iz ene kategorije v drugo“, ali na podlagi notranjega natečaja za imenovanje v naziv, ki ima za posledico tak prehod iz kategorije. Zakonodajalec se je tako v okviru izvrševanja svoje široke diskrecijske pravice na področju prehodnih določb in na področju meril za razvrstitev odmaknil od splošnega pravila na področju razvrstitve novozaposlenih uradnikov, določene v členu 31(1) Kadrovskih predpisov, kot je bil dopolnjen s členom 12(3) ali s členom 13(1) priloge XIII k navedenim Kadrovskim predpisom, kar zadeva uspešne kandidate, vpisane na seznam primernih kandidatov od 1. maja 2006 in zaposlene med 1. majem 2004 in 30. aprilom 2006 oziroma po 1. maju 2006, pri čemer je pridržal ugodnost razvrstitve v drug naziv, kot je tisti iz obvestila o natečaju, uslužbencem, zaposlenim kot uradniki na poskusnem delu, ki že imajo izkušnje iz institucije in ki so po zgoraj navedenem natečaju dokazali svoje sposobnosti za zaposlitev na delovnem mestu v višji kategoriji.

(Glej točke 39, 40, 43 in 44.)

Napotitev na:

Splošno sodišče : 6. marec 1997, de Kerros in Kohn-Bergé proti Komisiji, T‑40/96 in T‑55/96, RecFP, str. I‑A‑47 in II‑135, točki 45 in 46 ; 12. november 1998, Carrasco Benítez proti Komisiji, T‑294/97, RecFP, str. I‑A‑601 in II‑1819, točka 51.

2.      Brez ustreznega izrecnega napotka v tem smislu ni nobenega razloga za domnevo, da je zakonodajalec želel razširiti ugodnost sistema iz člena 5(4) priloge XIII h Kadrovskim predpisom na uspešne kandidate na javnem natečaju, naslovljenem na kandidate zunaj institucij Unije, ter na uradnike in uslužbence, ki jih je tudi mogoče pripustiti k takemu natečaju. Poleg tega se tako široka razlaga člena 5(4) priloge XIII h Kadrovskim predpisom, s katero bi bili vključeni tudi uspešni kandidati javnega natečaja, tudi ne zahteva za zagotavljanje enakega obravnavanja začasnih uslužbencev, ki so bili uspešni na javnem ali notranjem natečaju. Ugotoviti je namreč treba, da začasni uslužbenci, ki so bili uspešni na natečaju, organiziranem zaradi zaposlitve na delovnem mestu v kategoriji, h kateri že pripadajo, niso v enakem položaju, kot je položaj kandidatov, ki so bili uspešni na natečaju, katerega predmet ali učinek je omogočiti prehod v višjo kategorijo in torej odločilno napredovanje v njihovi karieri. Okoliščina, da je zakonodajalec ob sprejetju člena 5(4) priloge XIII h Kadrovskim predpisom skrbel za to, da je te začasne uslužbence kot uradnike na poskusnem delu mogoče izjemoma imenovati v naziv, ki so ga imeli v nekdanji kategoriji, ob upoštevanju cilja, ki ga uresničuje zakonodajalec, ne povzroči samovoljnega ali očitno neustreznega razlikovanja v razmerju do začasnih uslužbencev, ki so bili po javnem natečaju kot uradniki zaposleni v kategorijo, ki so ji pripadali.

Poleg tega bi široka razlaga člena 5(4) priloge XIII h Kadrovskim predpisom onemogočila enako obravnavanje uspešnih kandidatov na istem natečaju, ki so v skladu s sodno prakso v primerljivem dejanskem in pravnem položaju in morajo ob neobstoju objektivnih razlogov, ki bi upravičevali razlikovanje, imeti možnost enakega obravnavanja, zlasti na področju razvrstitve. Vendar je mogoče različno obravnavanje, ki nastane glede na to, ali je šlo za zaposlitev pred začetkom veljavnosti reforme Kadrovskih predpisov ali po njem, upravičiti z nujnostjo ohranitve svobode zakonodajalca Unije, da lahko vedno spremeni pravila iz Kadrovskih predpisov, za katera meni, da so v skladu z interesom službe, čeprav se te določbe izkažejo kot manj ugodne za uradnike kot nekdanje določbe.

(Glej točke od 48 do 50.)

Napotitev na:

Sodišče: 5. december 1974, Van Belle proti Svetu, 176/73, Recueil, str. 1361, točka 8; 22. december 2008, Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, C‑443/07 P, ZOdl., str. I‑10945, točka 79.

Splošno sodišče: 9. julij 1997, Monako proti Parlamentu, T‑92/96, RecFP, str. I‑A‑195 in II‑573, točka 55; 16. marec 2004, Afari proti ECB, T‑11/03, RecFP, str. I‑A‑65 in II‑267, točka 65; 11. julij 2007, Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, T‑58/05, ZOdl., str. II‑2523, točka 86.