Language of document :

Pritožba, ki jo je Groupe Canal + vložila 15. februarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 12. decembra 2018 v zadevi T-873/16, Groupe Canal +/Komisija

(Zadeva C-132/19 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranke

Pritožnica: Groupe Canal + (zastopniki: P. Wilhelm, P. Gassenbach, O. de Juvigny, odvetniki)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Francoska republika, Union des producteurs de cinéma (UPC), C More Entertainment AB, European Film Agency Directors - EFAD's, Evropska potrošniška organizacija (BEUC)

Predlog

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

sodbo Splošnega sodišča z dne 12. decembra 2018 v zadevi T-873/16 razveljavi v delu, v katerem je bila zavrnjena tožba, ki jo je skupina Groupe Canal + vložila za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije z dne 26. julija 2016 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva AT.40023 – Čezmejni dostop do plačljive televizije), in v katerem je bilo pritožnici naloženo plačilo stroškov;

Sklep Komisije z dne 26. julija 2016 v navedeni zadevi AT.40023 razglasi za ničen;

Evropski komisiji naloži plačilo vseh stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Skupina GCP s prvim pritožbenim razlogom trdi, da Splošno sodišče ni moglo zavrniti obstoja zlorabe pooblastil, ki ga je Komisija storila s tem, da je z zavezami dosegla konec geografskega blokiranja, čeprav Uredba (EU) št. 2018/3021 izrecno določa, da za avdiovizualne vsebine lahko veljajo geografske omejitve.

Skupina GCP z drugim pritožbenim razlogom zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo postopek in načelo kontradiktornosti, ker stranke na obravnavi niso razpravljale o nobeni od trditev glede uporabe člena 101(3) PDEU. Splošno sodišče zato ni spoštovalo pravice skupine GCP do obrambe.

S tretjim pritožbenim razlogom Skupina GCP trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo v zvezi z obveznostjo obrazložitve, ker ni odgovorilo na tožbeni razlog, da Komisija ni upoštevala francoskega gospodarskega in pravnega okvira spornih klavzul. Sodba temelji na napačni predpostavki in ne upošteva posebnega gospodarskega in pravnega okvira kinematografskega sektorja ter je v nasprotju s sodno prakso Sodišča, ki je izrecno razsodilo, da so lahko sporne klavzule v kinematografskem sektorju povsem veljavne.

Skupina GCP s četrtim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo v zvezi z razlago člena 9 Uredbe št. 1/20032 in točke 128 Obvestila Komisije o dobrih praksah za izvajanje postopkov v zvezi s členoma 101 in 102 PDEU, zaradi česar je kršilo načeli sorazmernosti in spoštovanja pravic tretjih oseb. Skrbi glede konkurence, ki jih je v predhodni oceni izrazila Komisija, so se namreč nanašale zgolj na ozemlje Združenega kraljestva in Irske, glede Francije pa konkurenčni položaj sploh ni bil preučen. Poleg tega je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ker je na eni strani štelo, da sklep Komisije ne pomeni posega v pogodbeno svobodo skupine GCP, in na drugi, da ne posega v možnost skupine GCP, da sproži postopek pri nacionalnem sodišču, da bi dosegla ugotovitev združljivosti klavzul s členom 101(1) PDEU, čeprav iz sodne prakse Sodišča izhaja, da nacionalno sodišče ne sme spregledati sklepa, sprejetega na podlagi člena 9 Uredbe (EU) št. 1/2003, in priložene predhodne ocene.

____________

1     Uredba (EU) 2018/302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2018 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi uredb (ES) št. 2006/2004 in (EU) 2017/2394 ter Direktive 2009/22/ES (UL L 601, str. 1).

2     Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 2, str. 205, in popravek v UL 2015, L 100, str. 81).